»Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih sprememb lahko še povečal,« pravi Gaja Brecelj z Umanotere. V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse Umanotera kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.

Slovenija je zibelka sonaravnega gozdarjenja

Med pionirji na tem področju ima posebno mesto inženir Franjo Pahernik, ki je že pred drugo svetovno vojno pri gospodarjenju z družinsko gozdno posestjo na severnih pobočjih Pohorja sledil viziji »ohraniti gozdove zanamcem v vsej njihovi mogočnosti, pestrosti in tudi skrivnostnosti«. Danes njegovi viziji s 552 hektarji gozdov iz zapuščine družine Pahernik sledi Pahernikova ustanova. Gozdna posest je hkrati učni objekt, kjer se v praksi preizkušajo teoretična spoznanja. »Iz prihodkov od prodaje lesa podeljujejo štipendije študentom gozdarstva, spodbujajo raziskovalno dejavnost in se zavzemajo za splošni napredek gozdarskih ved, pri čemer spoštujejo kompleksnost gozdnega ekosistema in gozd kot učilnico trajnostnega razvoja,« so o Pahornikovi ustanovi zapisali v Umanoteri. Na posestvu so že v 60. letih prejšnjega stoletja začeli uvajati skupinsko postopno gospodarjenje, ki je s stalnim vključevanjem znanstvenih izsledkov Oddelka za gozdarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije prešlo v izvirno sproščeno tehniko gojenja gozdov. Gozdove že več kot pol stoletja obiskujejo študenti gozdarstva, poleg tega so na seznamu številnih strokovnih ekskurzij iz Slovenije in tujine.  V prvi polovici prejšnjega stoletja so njihovi gozdovi predstavljali temelj lokalnega gospodarstva in družbenega razvoja tega dela pohorskega podeželja. »Danes so Pahernikovi gozdovi zgled za številne zasebne lastnike gozdov, ki bi z aktivnim upravljanjem svojega gozda lahko zagotavljali delovna mesta ter sredstva za preživetje in razvoj na podeželju,« poudarja Brecljeva.

Gozdovi se starajo in debelijo

V Sloveniji izkoristimo le 75–80 odstotkov z gozdnogospodarskimi načrti dovoljenega poseka. »Medtem ko je v državnih gozdovih predpisani etat skoraj v celoti realiziran, pa je v zasebnih gozdovih izrabljenega le 60 odstotkov načrtovanega poseka,« ugotavljajo v Umanoteri. Gozdovi se starajo in debelijo, kar vpliva na slabšanje kakovosti lesa zaradi biološkega razkroja in na večjo ogroženost zaradi ujm, kot so snegolom, vetrolom in žled. Med poglavitnimi krivci za takšno stanje je fragmentacija gozdne posesti. Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije ima 461.000 gozdnih posestnikov v lasti tri četrtine vseh slovenskih gozdov: »Večina zasebnih lastnikov ni usposobljenih za gospodarjenje s svojimi gozdovi, številni ne vedo niti tega, kje imajo svoje gozdove. Takšna razdrobljenost otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.«

V luči blaženja podnebnih sprememb in tudi zagotavljanja prihodkov lastnikom gozdov so zato pomembni vsi mehanizmi, ki zasebne lastnike gozdov spodbujajo k aktivnemu gospodarjenju. Pri tem so se kot uspešna izkazala združenja za medsosesko pomoč – strojni krožki. Eden največjih in najbolj dejavnih v Sloveniji je Strojni krožek Bled, ki nudi podporne storitve pri delih v gozdovih za lastnike gozdov na območju Gorenjske in ima že skoraj 400 članov. Lastniki gozdov imajo na voljo kakovostno strojno opremo, ki si je posamezni lastniki sicer ne bi mogli privoščiti. Krožek zagotavlja tudi strokovno svetovanje pri negi gozdov ter odkup in prodajo lesa, vključno z biomaso za ogrevanje, ter kmetijske storitve. »Na ta način je Strojni krožek Bled dober in inovativen primer povezovanja lastnikov gozdov, ki s povečanjem učinkovitosti in strokovnosti omogoča povečanje količin lesa iz zasebnih gozdov in posledično večji donos za posamezne lastnike,« pravi Gaja Brecelj. Možnost prodaje lesa pomaga lastnikom tudi pri gojitvenih delih v gozdovih, s katerimi se povečuje stabilnost in odpornost gozdov proti podnebnim spremembam. In ne nazadnje – z organiziranim izvajanjem medsebojnih uslug se na kmetijah ustvarjajo delovna mesta. »V Sloveniji obstaja 45 strojnih krožkov, ki bi lahko uporabili uspešni model, ki so ga razvili na Gorenjskem,« še pravijo v Umanoteri in dodajajo, da bi oživljanje rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pomembno prispevalo k bilanci CO2 naše države.