Ni jih malo, ki so se v preteklih dneh kljub še nič kaj zimskim temperaturam pritoževali, da jih v stanovanju zebe. Starejši in družine z majhnimi otroki si pomagajo s kaloriferjem ali kakšnim drugim lokalnim ogrevalom, na tople radiatorje centralnega ogrevalnega sistema pa bo treba še počakati.

Včasih sta bila začetek in konec kurilne sezone določena s pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, vendar ta od leta 2008, ko je bila sprejeta prva različica pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ne velja več. Takrat je bilo predpisano, da se kurilna sezona začne, ko je v jesenskih mesecih zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri 12 stopinj Celzija ali nižja, konča pa spomladi, ko je zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored več kot 12 stopinj Celzija. Upravniki večstanovanjskih stavb se sicer še vedno opirajo na nekdanje določilo, vendar poudarjajo, da to ni edino merilo in da je pravzaprav vse odvisno od etažnih lastnikov.

»Ko v jesenskih mesecih zunanje temperature tako padejo, da tudi čez dan ni pričakovati otoplitve, se lastniki lahko odločijo, da se kurilna sezona začne,« pravijo v SPL, upravljanje in vzdrževanje nepremičnin. Če torej etažni lastniki želijo imeti tople radiatorje, naj se obrnejo na upravnika, pri čemer na SPL opozarjajo, da poti nazaj ni – ko se na začetku kurilne sezone sistem ogrevanja zažene, ga ob morebitnem toplejšem vremenu ni mogoče preprosto izključiti. Deloma je sicer mogoče uravnavati moč ogrevanja oziroma temperaturo, sistema pa ne morejo izključiti in ga pozneje spet vključiti.

V Energetiki Ljubljana pojasnjujejo, da končni odjemalci, torej etažni lastniki, sami določajo čas in standard ogrevanja. Dobavitelju toplotne energije morajo prek upravnika le sporočiti svojo odločitev oziroma datum, kdaj želijo, da se začne kuriti.

V podjetju za upravljanje nepremičnin SPO iz Škofje Loke pravijo, da v večstanovanjskih stavbah, ki jih upravljajo, začnejo ogrevati po 1. oktobru. »Če ima blok lastno kotlovnico, se lahko kurilna sezona začne tudi prej, a kot upravnik zahtevamo najmanj 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov, da se s tem ukrepom strinjajo, da pozneje ni zapletov,« poudari direktor Robert Novljan.

Zdenka Fleisinger, prokuristka v družbi za upravljanje in promet z nepremičninami Upra-stan iz Maribora, pravi, da začnejo stanovanja v blokih ogrevati takrat, ko to želijo stanovalci: »Etažni lastniki se o tem dogovorijo na sestanku in nam sporočijo svoje želje.«

Podobno velja za ogrevalni režim čez dan in ponoči. V bloku, kjer je večina stanovalcev čez dan doma, na primer, ne pride v poštev režim z znižano temperaturo, prav tako ni smotrno ogrevanje na polno ponoči (poleg tega je za spanje najprimernejša temperatura od 18 do 20 stopinj Celzija). Etažni lastniki se morajo torej dogovoriti, kakšen režim jim najbolj ustreza glede na njihove potrebe in navade, to pa posredovati upravniku oziroma skrbniku kotlovnice.

Nekatere zebe, drugim je vroče

Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah so morali najpozneje do 1. oktobra lani vgraditi posebne merilne naprave, ki omogočajo odčitavanje porabe toplotne energije po dejanski porabi (in ne več po kvadraturi stanovanja, kakor je veljalo do tega datuma). Rešitev, s katero naj bi stanovalci predvsem pridobili, saj naj bi vsak plačal toliko, kolikor dejansko porabi, je že prejšnjo kurilno sezono dvigovala prah, saj so nekateri začeli dobivati položnice z znatno višjimi zneski.

O odčitavanju in obračunavanju porabljene toplote z elektronskimi delilniki bomo v prilogi Deloindom podrobneje pisali novembra, tokrat spomnimo le, da sami delilniki še ne zmanjšujejo porabe energije za ogrevanje in torej ne prinašajo nobenega prihranka. Pomembno pa vplivajo na bivalne navade, ali bolje rečeno, razvade stanovalcev, ki so bili navajeni imeti vso zimo odprte radiatorje, če jim je bilo vroče, pa so odprli še kakšno okno, namesto da bi priprli radiator. Dejstvo je, da so se stanovalci zaradi delilnikov začeli obnašati drugače, bolj racionalno, s tem pa je nekaterim uspelo zmanjšati porabo energije za ogrevanje tudi za deset odstotkov. Poglejmo torej, kaj lahko v bloku storimo za manjšo porabo energije.

Hidravlično uravnoteženje in termostatski ventili

Seveda so morali v večstanovanjskih stavbah hkrati z namestitvijo delilnikov izvesti še nekaj ukrepov, če so želeli v resnici pravično porazdeliti stroške glede na porabo. Eden takih ukrepov je hidravlično uravnoteženje sistema, s katerim zagotovimo, da v vsa stanovanja pride toliko toplote, kot je stanovanje potrebuje. Ne preveč in ne premalo, kar se sicer dogaja ob neuravnoteženem hidrav­ličnem sistemu – v tem primeru v stanovanja, ki so bliže viru toplote, pride preveč toplote, zato se pregrevajo, v najbolj oddaljena pa premalo, zato stanovalce zebe.

Drugi ukrep, ki omogoča natančno in varčno regulacijo rabe toplote za ogrevanje, so termostatski ventili na radiatorjih. Prostori oziroma sobe, ki jih uporabljamo bolj poredko, omogočajo velike prihranke energije, če jih ogrevamo na nižjo temperaturo. S termostatskimi ventili lahko uravnamo temperaturo za stopinjo ali dve, pri čemer lahko vsaka stopinja pomeni od šest- do desetodstotni prihranek energije na letni ravni, seveda pa to velja le, če je sistem hidravlično uravnotežen. Po drugi strani pa spet ne gre pretiravati – za zdravje in toplotno ugodje je v bivalnih prostorih priporočljivo vzdrževati temperaturo med 18 in 21 stopinjami Celzija.

Termostatski ventili nam torej lahko pomagajo prihraniti nekaj energije, ne pomenijo pa rešitve vseh problemov, povezanih z visokimi stroški za ogrevanje. Sama vgrad­nja termostatskih ventilov brez ustrezne centralne regulacije ogrevalnega sistema namreč še ne zagotavlja, da bo v stanovanju ustrezna temperatura in da se bomo lahko pohvalili z učinkovito rabo energije za ogrevanje. Naloga termostatskih ventilov je zagotavljati enakomerno temperaturo v posameznem prostoru, centralna regulacija pa glede na spremembe zunanje temperature zraka zagotavlja primerno temperaturo vode za ogrevanje, ki omogoča enakomerno ogrevanje prostorov.

Pri obstoječih inštalacijah ni mogoče preprosto zamenjati ročnih ventilov s termostatskimi, ampak mora strokovnjak preveriti tlačne razmere in predvideti hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. To z drugimi besedami pomeni, da vgrajeni elementi za vsako ogrevalo zagotovijo zadostno količino ogrevane vode. Tudi tip in vrsto termostatskega ventila naj izbere strokovnjak (projektant), saj se bomo s tem izognili nevšečnostim, kot so čezmerno šumenje v ventilu, blokiranje ventila v zaprtem položaju in podobno.

Predvsem pa je treba na začetku kurilne sezone preveriti, ali radiatorji ustrezno delujejo. Z drugimi besedami – treba jih je odzračiti, pri čemer ogrevalni sistem ne sme biti izklopljen. Le ob delujočem sistemu lahko voda »izrine« zrak, ki se je nabral v radiatorju. Najbolj priporočljivo je odzračevati na začetku kurilne sezone, kar še zlasti velja za večstanovanjske stavbe, saj so se v poletnem času na sistemu verjetno izvajala kakšna vzdrževalna dela, kot je menjava radiatorjev, in je v sistem prodrl zrak.

---

Porabimanj.si

Na spletnem portalu Pozitivnaenergija.si je pred kratkim začela delovati aplikacija Porabimanj – moj energetski svetovalec, ki z vidika prihranka energije obsega štiri področja: prevoz, elekt­rično energijo, hlajenje in ogrevanje. Z modulom ogrevanje, ki je še v pripravi (prav tako hlajenje, medtem ko prva dva že delujeta), bo mogoče izračunati porabo energije, izpuste CO2 in stroške glede na vrsto energije in način ogrevanja, starost ogrevalnega sistema ter površino, ki se ogreva. Uporabniki bodo izvedeli tudi, koliko in kako lahko prihranijo, saj aplikacija omogoča konkretne izračune prihrankov.