Boj proti energetski revščini in razvoj solidarnosti mora postati prednostna naloga več sektorskih politik in zajeti vsa področja, od socialnega, zdravstvenega, okoljskega do gospodarskega in političnega, je uvodoma na srečanju, ki je potekalo v okviru projekta Reach, dejal v.d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Jože Dimnik.

Energetska revščina je po njegovi oceni vse večji problem tako v Sloveniji kot v EU, saj so revnejša gospodinjstva pri nas za energijo v letu 2015 porabila skoraj 18 odstotkov vseh svojih razpoložljivih sredstev. Kot enega glavnih vzrokov za energetsko revščino je izpostavil neučinkovita domovanja oz. slabo izolirana stanovanja ranljivih gospodinjstev.

V novi finančni perspektivi za obdobje 2014-2020 je namenjenih pet milijonov evrov za reševanje energetske revščine s subvencioniranjem ukrepov učinkovite rabe energije v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki.

Dimnik je spomnil, da bo Eko sklad za zmanjševanje energetske revščine tudi letos izvajal več ukrepov, med drugim nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva v višini do 100 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Pilotni projekt asistence energetsko revnim občanom (AERO)

Letos se bo nadaljeval tudi pilotni projekt asistence energetsko revnim občanom (AERO). V okviru tega revni državljani glede na identificirane potrebe prejmejo pripomočke za učinkovito rabo energije, kot so varčne sijalke, perlatorji in tesnila za okna, v skupni vrednosti do 50 evrov, ki jih svetovalci po potrebi tudi brezplačno namestijo.

Enotna definicija ne obstaja

Teja Rutar s statističnega urada je medtem poudarila, da energetske revščine ne gre enačiti z dostopom do energetskih storitev. O energetski revščini namreč govorimo, ko gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev po sprejemljivi ceni.

Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in poraba energentov - ta je sicer odvisna od energetske učinkovitosti stanovanj in ravnanja stanovalcev.

Rutarjeva je ob tem poudarila, da enotna definicija za energetsko revščino ne obstaja. Definicija Velike Britanije, ki se s tem problemom ukvarja že dolgo, pravi, da so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 odstotkov svojih dohodkov.

V Sloveniji si je leta 2015 sicer primerno toplo stanovanje lahko privoščilo 93 odstotkov gospodinjstev, v najnižjem dohodkovnem razredu je bil ta delež 86-odstoten, v najvišjem pa 99-odstoten. Primerno toplo stanovanje so si najtežje privoščila enočlanska gospodinjstva in najemniki. Delež gospodinjstev, ki si primerno toplega stanovanja ne morejo privoščiti, se je od leta 2005 povečal v vseh dohodkovnih razredih, razen pri gospodinjstvih z najvišjimi dohodki, je še navedla Rutarjeva.

Problem energetske revščine naslavlja tudi projekt Reach, ki ga vodi društvo za sonaraven razvoj Focus in se bo končal marca. V okviru projekta so v Pomurju in Zasavju kot socialno najbolj ogroženih regijah obiskali okoli 410 gospodinjstev, ki so jim pomagali z malimi napravami, ki pripomorejo k prihrankom.