Glede na videz lesa, ki ga želimo doseči, izberemo lazurni ali prekrivni premaz, oboji pa so lahko narejeni na vodni osnovi ali na osnovi organskih topil. Lazurni premazi les obarvajo tako, da njegova struktura ostane vidna, prekrivni pa tvorijo debelejši sloj in strukturo lesa prekrijejo. Pogosto se zanje odločimo, kadar želimo premazati les nekoliko slabšega videza ali pa želimo dekorativno močno obarvan les. Premazi so lahko v različnih barvah in odtenkih, če na primer izberemo brezbarvni lazurni premaz, je treba za zaščito lesa zunaj izbrati takšnega, ki vsebuje tudi učinkovine za zaščito pred ultravijoličnimi žarki.

Vidna in nevidna struktura

Za lazurne premaze je značilno, da so paroprepustni, kar pomeni, da les vlago, ki jo veže nase, kljub plasti premaza lahko postopoma oddaja nazaj v okolje. Paroprepustnost prav tako zagotavlja, da premazi kljub velikemu nihanju temperature ne pokajo in se ne luščijo. Nasprotno prekrivni premazi niso paroprepustni, temveč so prej vodoodbojni, kar pomeni, da površino lesa precej zaprejo. To je lahko dobro, saj voda z njih hitreje in laže steče, vendar je to učinkovita zaščita pred vlago le, ko je leseni izdelek v celoti uporabljan ali vgrajen tako, da voda nikjer ne zastaja. Če za to ni poskrbljeno, lahko z nanosom prekrivnega premaza naredimo več škode kot koristi. Pogoste napake so na primer vidne pri zaščiti oken, ki so na zunanji strani premazani s prekrivnimi premazi, nekje v notranjosti okvirja pa se kljub temu zadržuje voda. Ta zaradi zaprte površine, ki jo je naredil premaz, ne more prehajati iz lesa v okolje, okvir nikoli ni povsem suh in ustvarijo se idealne razmere za razvoj gliv razgrajevalk in propad okenskega okvirja.

Zaradi razlike v sestavi in debelini nanosa se lazurni in prekrivni premazi različno odzivajo na vremenske vplive in mehanske obremenitve. Prvi običajno po nekaj letih ali še prej, odvisno od izpostavljenosti, le obledijo, redkeje pa razpokajo ali se luščijo. Tudi prekrivni bodo obledeli, poleg tega pogosteje pokajo, sledi manjše in pozneje večje luščenje ter odstopanje premaza od površine.

Smole v vodi ali organskih topilih

Prav zato se razlikuje tudi obnova obeh vrst premaznih sredstev. Lazurne je treba prvič obnoviti leto dni po prvem nanosu, pozneje so obnove lahko redkejše. Kdaj, preverimo tako, da na površino kanemo kapljo vode, če jo les vpije, je treba premaz obnoviti. Običajno je dovolj, da površino obrusimo ali skrtačimo za boljši oprijem in nanesemo nov sloj premaza. Zadostujeta dva ali trije nanosi. Manjše poškodbe na prekrivnih premazih na rahlo obrusimo in nanesemo nov sloj. Če je potrebna le osvežitev barve, je pred novim nanosom dovolj brušenje površine, če pa je premaz razpokan ali se celo lušči, ga je treba popolnoma odstraniti in les znova premazati v dveh slojih.

Dolgo je med uporabniki premazov veljalo, da so učinkovitejši premazi (lazurni in prekrivni), ki so narejeni na osnovi organskih topil. To je zmotno prepričanje, saj les ščitijo učinkovine (običajno smole), ki so raztopljene v vodi ali v organskem topilu. Zadnja sta le medija za prenos učinkovin na površino, med sušenjem nanosa pa oba izhlapita. Organska topila so za zdravje lahko škodljiva, zato strokovnjaki priporočajo uporabo premazov na vodni osnovi. Prednost teh je tudi lažje nanašanje in bistveno hitrejše sušenje, saj voda s površine izhlapeva hitreje. Drugi sloj premaza lahko nanesemo že po nekaj urah, medtem ko se sloj premaza na osnovi organskih topil suši približno 24 ur. Slednji imajo ostrejši in neprijeten vonj, ki lahko draži nosno sluznico, bolj pa so tudi trdovratni za čiščenje. Za odstranjevanje madežev in čiščenje orodja je treba uporabiti dražeča razkužila, lazurne premaze pa lahko preprosto speremo z vodo.