Tokrat so potrošniške organizacije na testu soočile 90 gospodinjskih pralnih strojev z zmogljivostjo od 5 do 12 kilogramov. Preizkusi v laboratorijih so obsegali pranja bombažnega in sintetičnega perila (mešanica bombaža s poliestrom). Preverjali so, koliko časa traja pranje, kako dobro stroji perejo, izpirajo in ožemajo, koliko elektrike in vode porabijo, kako glasni so med delovanjem, kakšna so navodila in kako prijazni so za uporabo.

Veliko tehničnih razlik med stroji, ki pa so pri uporabi manj opazne

Med stroji so vedno precejšne tehnične razlike: nekateri imajo inverterski motor, količinsko avtomatiko, perejo s tehnologijo mehurčkov, proti mečkanju uporabljajo paro, drugi imajo številne posebne programe, na primer za odstranjevanje madežev, posode za samodejno odmerjanje detergenta in podobne tehnične izboljšave. »Dejstvo je, da potrošniki vse to občutimo v žepu, saj so tehnično izpopolnjeni stroji dražji, a pri uporabi so razlike manj opazne. Za uporabnika je predvsem pomembno, kako dobro stroj opere perilo, kako varčen in glasen je,« je izpostavila Dušica Breskvar iz ZPS in dodala: “Glede na to, da je na trgu na voljo precej zmogljivih strojev, potrošnike vedno bolj zanima, ali ti stroji perilo, če ga je v bobnu manj, kot je njihova maksimalna zmogljivost, operejo hitreje in koliko energije in vode porabijo.«

Kaj pa, če peremo v stroju manj perila?

Ker na trgu prevladujejo veliki stroji, so potrošniške organizacije v okviru testiranja opravile dodatne meritve, in sicer ko je bil boben napolnjen 40-odstotno. »Preverili smo, za koliko se poveča poraba energije in vode, če je v bobnu manj perila, kot je nazivna zmogljivost stroja, ali to vpliva na trajanje pranja, saj potrošnike prodajalci v trgovinah prepričujejo, da je prav v tem prednost strojev z večjo zmogljivostjo, da v njih gospodarno peremo tako velike kose (odeje, blazine) kot manjšo količino perila,« je predstavila razlog dodatnega testiranja Dušica Breskvar. Ugotovitve so presenetljive, rezultati pa se med stroji razlikujejo: »Poraba energije na kilogram opranega perila je bila pri vseh večja, pri nekaterih izrazito (tudi za 95 %). Pri večini je bila večja tudi poraba vode (tudi za 90 %), pri redkih modelih pa je bila približno enaka ali celo za malenkost manjša. Pranje po programu pri 40-odstotni polnitvi stroja večinoma traja manj časa, pri nekaterih modelih pa skoraj enako kot pri večji polnitvi.« Torej so testi v večini primerov ovrgli trditve prodajalcev.

Številni nenatančni pri temperaturi pranja, izpiranje je še vedno problem

»Nekateri stroji v praksi perejo pri nižji temperaturi, kot jo nastavimo (40 stopinj), še bolj pogosto pa pri višji. Nastavljeno temperaturo lahko presežejo celo za 25 %, kar pomeni, da perejo pri 50 stopinjah,« je predstavila rezultate Dušica Breskvar in dodala: »Višja temperatura seveda pomeni, da so boljši tudi rezultati pranja – a je večja poraba energije, temperatura vpliva tudi na trajnost oblačil.« Na testu se je ponovno pokazalo, da je slabo izpiranje še vedno problem, zato v perilu ostajajo kemikalije, ki pomenijo tveganje za pojav alergij. Večina strojev sicer ponuja možnost dodatnega izpiranja, ki pa bi ga morali glede na slabe rezultate izpiranja pri večini vedno vklopiti. »Okoli 10 % vseh testiranih strojev je povsem neustrezno izpralo perilo. Ob dejstvu, da potrošniki pogosto pretiravajo z dodajanjem pralnega sredstva, slabo izpiranje vzbuja skrb,« opozarja Dušica Breskvar. 

Od 300 do 1200 evrov

Na ZPS poudarjajo, da je izbor testiranih strojev, ki jih lahko kupimo na našem trgu raznovrsten, po tehničnih značilnostih (zmogljivost, moč centrifuge, podatki na energijski nalepki, ...) in tudi po cenah (300 do 1.200 €) kot. Najdražji na testu se tokrat lahko pohvali tudi z najboljšimi lastnostmi: zelo dobro pere, odlično ožema, pri izpiranju je med boljšimi, ne pretirava pri varčevanju z energijo, pralni programi ne trajajo pretirano dolgo.

Celotni rezultati testa so na voljo na spletni strani www.zps.si. V primerjalniku pralnih strojev si potrošniki lahko ogledajo primerjavo 109 pralnih strojev, manjši del je dostopen tudi v Sloveniji.