Kako varen je denar v rezervnem skladu?

28. 8. 2015 | Besedilo: Ba. P.

rezervni sklad, bloki, etažni lastniki, SPL Ljubljana

Rezervni sklad je uveljavljen že 12 let, država pa še vedno ni vpeljala mehanizma nadzora oziroma sankcij na področju upravljanja sredstev rezervnega sklada, čeprav so zlorabe pogoste. Na SPL Ljubljana so se zato z zunanjim neodvisnim pooblaščenim revizorjem, ki vsako leto revidira celotno poslovanje družbe, dogovorili, da štirikrat na leto revidira tudi upravljanje sredstev rezervnega sklada.

»Razmišljali smo, kako učinkovito zaščititi sredstva lastnikov v rezervnem skladu in ohraniti zaupanje v delo poštenih upravnikov. Enako pomembno se nam zdi, da pri etažnih lastnikih spodbudimo zavedanje, da obstaja nevarnost na tem področju,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril generalni direktor SPL Ljubljana Franc Props. Prvo mnenje revizorja glede skladnosti poslovanja s sredstvi rezervnega sklada je bilo izdano po pregledu, opravljenem za prvi kvartal letošnjega leta, in drugo konec junija. »Iz obeh mnenj je jasno razvidno, da sredstva upravljamo transparentno in odgovorno. Smo prva in edina družba za upravljanje nepremičnin pri nas, ki je to naredila. Revizijo sredstev rezervnega sklada bomo izvajali štirikrat na leto. Vse upravnike pozivamo, naj storijo enako,« je poudaril Props.

V SPL Ljubljana so sicer že spomladi na Zbornico za poslovanje z nepremičninami naslovili pobudo, da se uveljavi standarde, po katerih deluje »Zaupanja vreden upravnik«. S tem bi začeli razlikovati med resnim in »ljubiteljskim« upravljanjem, ki lastnikom prevečkrat prinaša škodo namesto koristi. »Cilj SPL je v prvi vrsti opozoriti lastnike stanovanj na nepravilnosti, ki se dogajajo, in jih opomniti, naj bodo pozorni na dolžnosti in delo svojih upravnikov ter na njihovo ravnanje s sredstvi rezervnega sklada,« opozarjajo na SPL.

Varnost sredstev rezervnega sklada je zelo pomembna tako za sedanja kot za prihodnja vlaganja v vzdrževanje in energijsko prenovo stavb, za katero se lahko porabijo le sredstva, ki jih kot stanje rezervnega sklada upravnik prikazuje in so tudi dejansko na računih. »Letos izvajamo energijsko prenovo na več kot 50 stavbah v našem upravljanju. Za vse smo pridobili nepovratna sredstva Eko sklada in zagotovili tudi sredstva bank,« je poudaril Props in dodal, da družba pripravi in izvede vse, kar je treba, da je projekt prenove realiziran v zadovoljstvo lastnikov. Te aktivnosti vključujejo tehnično svetovanje za izbiro optimalnih rešitev, izdelavo tehnične dokumentacije za zbiranje ponudb, organiziranje zbiranja ponudb, sodelovanje z lastniki pri odločitvi za najugodnejšega ponudnika in pri zagotovitvi manjkajočih sredstev, nazor nad izvedbo del in prevzem del ter spremljanje napak v času garancijske dobe.

Energijska obnova stavb prinaša prihranke pri porabi  energije za stanovalce ter ohranja vrednosti stavbe. Naložba, ki zmanjšuje porabo energije za ogrevanje, se lahko lastnikom s prihranki povrne že v štirih letih, če smo uspešni pri pridobivanju sredstev Eko sklada. Brez subvencije je čas vračila naložbe približno osem let.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE