Stanovanjsko kooperativo Tovarna so ustanovili lani v Novem mestu v okviru Švicarskega prispevka k razširjeni EU. Ukvarja se predvsem s promocijo stanovanjskih kooperativ in prenosom švicarske dobre prakse in izkušenj v Slovenijo, na prvi projekt izgradnje stanovanj pa še čaka. "V Novem mestu se na primer pogovarjamo z županom, če bi kooperative uporabili kot model za obnovo starega mestnega jedra," je povedal Habjan.

V stanovanjske kooperative se posamezniki združijo z namenom, da si zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Člani se dogovorijo za postavitev novogradnje ali obnovo objekta, potem pa s plačevanjem najemnin izplačajo hipoteko oziroma kredit, s katerim so objekt zgradili oziroma obnovili.

V Švici so se stanovanjske kooperative uspele uveljaviti, ker imajo podporo države in občine. "V Ženevi ima sedež veliko mednarodnih organizacij in družb, zato je velik pritisk na tržna stanovanja, zato cene enormno rastejo, lokalni prebivalci pa ne morejo do njih. Ta problem rešujejo s stanovanjskimi kooperativami," je pojasnil Habjan.

Po njegovih besedah bi to lahko bila dobra priložnost tudi za Slovenijo, saj ta nima dovolj neprofitnih stanovanj iz javnega sektorja. Za razliko od drugih načinov zagotavljanja neprofitnih stanovanj ima končni uporabnik vpliv na končno podobo objekta ter s tem nosi večjo odgovornost zanj. "Ve se vnaprej, kdo bo v hiši živel. To pomeni, da bodo stanovanja polna. Ko se dela za trg, pa ni jasno, ali se bo stanovanje prodalo ali ne," je Habjan pojasnil na predstavitvi projekta v Mariboru v okviru Evropske prestolnice mladih (EPM) in Mestnega mladinskega sveta (MMS).

Zavod Tovarna se je povezal s švicarsko kooperativo Codha, po kateri se pri svojem delu zgleduje. Švicarski partnerji med drugim izpostavljajo družbeni vidik življenja v stanovanjski kooperativi, saj to stanovalcem poleg skupnega reševanja stanovanjskega problema nudi tudi možnost skupnega reševanja problemov, od varstva in učenja otrok, skrbi za starejše in za stanovanja v času dopustov do skupnega urejanja okolice, izposoje avtomobilov, skupnih delavnic in skupne sobe za goste. Ponavadi je že arhitektura zgradb takšna, da olajšuje ali celo spodbuja stike med stanovalci.

V Švici je več kot pet odstotkov vsega stanovanjskega fonda v lasti kooperativ. V mestih ta delež v povprečju znaša 20 odstotkov. Ženevske kooperative zagotavljajo pet odstotkov vseh stanovanj v mestu.

STANOVANJSKA KOOPERATIVA. MARIBOR. TEMELJI.

Vse o prednostih skupnostnega povezovanja pri reševanju stanovanjske problematike te dni lahko izveste v Mariboru. Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP je namreč v sodelovanju z Evropsko prestolnico mladih Maribor 2013, Mestno občino Maribor in Društvom arhitektov Maribor pripravil program na temo stanovanjskih kooperativ, v sklopu katerega bo v novembru potekala vrsta dogodkov. V četrtek, 14. novembra, ob 17. uri med drugim organizirajo javni posvet z naslovom STANOVANJSKE KOOPERATIVE: alternativni načini reševanja stanovanjske problematike, kjer bodo predstavili predlog pilotnega projekta kooperativne gradnje na Ruški cesti v Mariboru in nekaj primerov dobre prakse iz drugih mest. Obširnješi opis posveta in program ostalih novembrskih dogodkov najdete v priponki.