Setev trate: Do poletja 
se mora zgostiti

4. 5. 2015 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Wikimedia Commons

setev trave, zelenica, trava, trata

Za setev nove trate je primeren čas od srede aprila do srede maja in od konca avgusta do srede oktobra, če je jesen topla. Strokovnjaki dajejo jesenski setvi trave prednost pred spomladansko predvsem zato, ker hkrati s spomladanskim posevkom na dobro pripravljeni podlagi vzklije več semen plevelov kot jeseni. Da bi zdaj zasejana trata imela dovolj časa za zgostitev do obdobja poletne vročine, moramo poskrbeti za optimalne razmere klitja in rasti: dobro pripravo terena, pravo seme in stalno enakomerno vlažnost.

Travno seme spomladi najhitreje kali, ko se temperature tudi ponoči dvignejo do okoli 10 ˚C. Takrat vznikne v desetih dneh. Podobne razmere so zgodaj jeseni, z ohladitvijo pa kali vedno težje in pogosto precej semena čez zimo pomrzne oz. kalivost pade, pravi agronomka Vanja Močnik Rozman iz Vodic. A tudi spomladi s setvijo ne kaže odlašati predolgo, da se izognemo poletnim sušam in visokim temperaturam, še opozori agronom Klemen Zabret iz Semenarne Ljubljana.

Priprav terena

Čeprav travna ruša na prvi pogled deluje nezahtevno, to ne drži in ji moramo za uspešno rast pripraviti ustrezna tla. Ker ima trava sorazmerno plitke korenine, najbolje uspeva na rahlih, odcednih tleh. Na peščenem terenu lahko dodamo zgolj vrhnjo plast kakovostne prsti, na težjem ilovnatem je priporočljivo izdelati drenažo s posebnimi cevmi. Zastajanje vode bo največ nevšečnosti povzročilo na senčnih predelih vrta. Na delih, ki potrebujejo drenažo, najprej položimo cevi, šele nato navozimo zemljo in jo poravnamo. Kjer voda ne zastaja pretirano, zadostuje zem­lja, ki vsebuje določen del peska. Navadno uporabimo kremenovo mivko, ki je primerna predvsem zato, ker se ne sprijema.

Osnovna priprava podlage se seveda razlikuje glede na to, ali bomo travo zasejali okoli novogradnje, ko je treba šele navoziti dodaten material, ali nameravamo zatraviti del doslej obdelanega vrta ali smo morda tako nezadovoljni z obstoječo travno rušo, da smo se zelenico odločili zastaviti povsem na novo.
Po besedah Močnik Rozmanove je pri večji količini navožene zemlje zelo pomembno, da jo sproti utrjujemo, saj se sicer posede do 30 odstotkov. Za spodnjo plast je pomembno, da je odcedna, zgornjih 15 centimetrov pa naj bo tudi rodovitnih (vsebnost organskih snovi, hranil).

Če smo se odločili odstraniti staro travno rušo, se tega okoljsko ozaveščeno lotimo mehansko, ne z uporabo herbicidov. Postopek je preprost, vrhnja plast s koreninami se odstrani s strojnim spodrezovalnikom, zato je najbolje, da to delo zaupamo profesionalcem. Plitvo odstranjevanje ruše z ostro lopato je primerno le za manjše površine. Ko je stara ruša odstranjena, navozimo tanko plast kakovostne zemlje in jo pognojimo.

Površino brez zasaditve do globine 10 do 15 centimetrov grobo obdelamo s frezo vsaj nekaj dni pred setvijo, da se tla uležejo, ter odstranimo večje kamenje in korenine. Prednost zgodnejše priprave terena je, da lahko plevel, ki bo na njem vzklil, enkrat ali dvakrat zapored populimo in da bo dež razkril manjše kamenje, ki ga bomo lahko pobrali.

Gnojenje tal

Za izboljšanje tal potrebujemo dober kompost, ki je toplotno obdelan, da ne vsebuje kalivih semen plevelov, organsko gnojilo v peletih ali startno gnojilo za trato, svetujeta Andreja Nemec in Olga Lukač iz Vrtnarstva Kurbus iz Radencev. Neposredno pred setvijo tla pognojimo še z založnim mineralnim gnojilom, ki se sprošča dalj časa. V splošnem spomladansko gnojenje temelji na večji vsebnosti dušika (rast trave), medtem ko jeseni gnojimo z gnojili, ki vsebujejo več kalija, da trava lažje prezimi. Pri setvi je pomembna tudi količina fosforja, saj spodbuja rast korenin, razloži Vanja Močnik Rozman.

Izbira semena

Travno mešanico izberemo glede na lego (sončno ali senčno), vrsto tal (lahka, peščena ali težka ilovnata tla) in tudi glede na namen zelenice, pravita Andreja Nemec in Olga Lukač. Po Zabretovih besedah so tako za sušne lege namenjene vrste in sorte trav, ki bolje prenašajo visoke temperature, pomanjkanje vode in močnejše sončno obsevanje, za šport­ne in rekreacijske površine takšne, ki dobro prenašajo pogostejšo hojo in obremenitve, se hitro obnavljajo po poškodbah in ustvarjajo gosto rušo, medtem ko so za parke namenjene mešanice, ki bodo manj intenzivno oskrbovane (redkejše gnojenje in košnja). Značilnost univerzalnih mešanic, ki so sestavljene iz vrst in sort za čim širši razpon uporabe, je, da so manj zahtevne za vzdrževanje. Sicer pa so v mešanicah za okrasne trate semena trav, ki izhajajo iz narave. Najbolj so zastopane požlahtnjene nizke vrste: trpežna ljuljka, rdeča šopasta bilnica, rdeča vrežasta bilnica, travniška latovka, navadna šopulja in gozdna latovka.

Setev in oskrba po njej

Za setev morajo biti tla dobro poravnana in imeti drobno grudičasto strukturo. Če se nam obutev udira v podlago, jo pred setvijo povaljamo.

Sejemo lahko na različne načine, na roko, pri čemer nekateri za boljši občutek med seme pomešajo malo mivke, s preprosto ročno sejalnico ali ročnim posipalnikom na kolesih, ki ju lahko pozneje uporabimo za raztros mineralnega gnojila, profesionalci pa sejejo s specialnimi sejalnicami. »Najbolj enakomeren raztros semena dosežemo, če se pomikamo po površini najprej v eni smeri, potem pa še pravokotno na to. Najprimernejši čas za setev je oblačen dan brez vetra. Po njej površino povaljamo, da se seme sprime s podlago, in zalijemo. Za dobro kalitev poskrbimo z rednim zalivanjem, da se tla ne izsušijo,« svetujeta Andreja Nemec in Olga Lukač.

»Pri spomladi posejani trati moramo še pozorneje skrbeti, da ima dovolj vlage. Če ni dovolj dežja, površino zalivamo tako, da jo obilno namočimo vsaj do globine 10 centimetrov. Prepogosto zalivanje z majhnimi odmerki navlaži samo zgornjo plast tal, zaradi česar se koreninski sistem razvija samo v njej in ne prodre v globino. Takšne rastline so manj odporne proti suši,« opomni Zabret. Obvezno namakamo z drobnim razpršilcem, ne s curkom, ki bi zemljo zbil.

Sogovornik opozori tudi, da moramo na mestih, kjer je bil vznik slabši, travo čim prej dosejati, s čimer preprečimo rast plevelov. Travo prvič kosimo, ko zraste od osem do deset centimetrov visoko. Prve košnje opravimo višje od petih centimetrov, saj so travne bilke še mlade, nežne in občutljive; rezila na kosilnici dobro naostrimo, da jih ne bi pulila.

Obvladovanje plevela

Plevelu se precej izognemo z idealnim časom setve, ko se trava hitro razrašča in ji plevel ne dela konkurence, pravi Vanja Močnik Rozman. Redna košnja preprečuje, da bi plevel semenil, medtem ko redna sezonska nega (prezračevanje, peskanje, gnojenje …) zagotavlja odpornost rastlin.

Eno- in dvoletne plevele navadno iztrebimo že z redno košnjo, bolj trdovratnih se lotimo z motiko. Namenski herbicidi za širokolistne plevele, ki so lahko ob nepravilni uporabi za okolje zelo obremenjujoči, na vrtnih travnih površinah niso priporočljivi in vrtičkarjem brez opravljenega usposabljanja za uporabo fitofarmacevtskih sredstev niti niso dostopni.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE