Zeleni paradižniki ne potrebujejo sončne svetlobe, da postanejo rdeči, temveč le ustrezno temperaturo. Ta naj bo med 15 in 22 stopinj Celzija, in če plodovi niso poškodovani ali okuženi s krompirjevo plesnijo, nam bodo zloženi v lesen zaboj lepo zoreli. Paprikam pa bomo podaljšali čas rasti in zorenja s pokrivanjem s kopreno ali podobno zaščito pred mrazom.

Zelenjave zdaj ne gnojimo ne z mineralnimi ne z organskimi gnojili. Vrtnine, kot so korenje, zelena, zelje in rdeča pesa, pobiramo z gredic po potrebi in naj popolnoma dozorijo, da jih bomo bolje skladiščili. Kratek mraz večini zelenjadnic, ki jih sejemo in sadimo v tem času, ne škoduje, problem pa so velika temperaturna nihanja, ki vplivajo na njihovo kakovost. Čebulo in česen največkrat sadimo spomladi, ko temeljito zrahljamo in pripravimo gredice, lahko pa to naredimo že zdaj jeseni, čas imamo, vse dokler zemlja ni zmrznjena. V prodaji so okrogla čebula holandska rumena, podolgovata sturon in beli majski srebrnjak.

Jeseni bomo imeli nekoliko več materiala za oblikovanje kompostnega kupa, kar je dobro. Pravilno je namreč, da kompostnik zasujemo do vrha hkrati, saj lahko samo tako v njegovi notranjosti nastanejo ustrezne razmere za nastanek dobrega komposta. Zato je pomembno, da najprej naberemo dovolj materiala, od odpadlega listja do ostankov iz kuhinje ter zelenjavnega vrta, in se šele nato lotimo izdelave kompostnega kupa. Ta naj bi meril vsaj kubični meter, seveda pa je lahko tudi manjši, vendar bo nastali kompost zaradi slabših razmer manj kakovosten.