Voda na vrtu: ni je čez deževnico

15. 7. 2012 | Besedilo: Miša Pušenjak | Fotografije: Miša Pušenjak

voda, deževnica, zalivanje, namakanje

V zadnjih tednih se srečujemo z visokimi temperaturami in zato tudi pomanjkanjem vode. Vrtnine spadajo med rastline, ki so na to najbolj občutljive in potrebujejo namakanje tako rekoč vsako leto, tudi kadar na splošno ni suše. Zato je nujno, da že ob setvi in sajenju na vrtu in njivah, podobno kot o vsem osnovnem orodju, razmislimo, kako bomo namakali in od kod bomo vzeli vodo.

Žal vrtičkarji še vedno najbolj pogosto namakajo z vodovodno, pitno vodo. Poleg tega, da jo potrebujemo za pitje in druge nujne potrebe, vodovodna voda ni primerna za namakanje tudi iz drugih razlogov. Dodane so ji nekatere kemične snovi, ki zagotavljajo njeno neoporečnost in primernost za pitje. To so večinoma soli, ki ob redni uporabi vode, predvsem za namakanje v zaščitenih prostorih, zemljo zasolijo in jo naredijo neprimerno za rast rastlin. Te se v njej ne počutijo dobro in kmalu veliko slabše uspevajo. Skrajni čas je, da začnete razmišljati o drugih načinih zbiranja vode.

Viri vode

Najbolj preprost način je zbiranje deževnice. Vse hiše imajo velike strešne površine, pogosto še nadstreške za avtomobile, kakšno gospodarsko poslopje, rastlinjak. Z njih v spomladanskem in jesenskem času priteče veliko vode. Zakaj je ne bi zbirali, saj je ideal­na ravno za namakanje vrta. Če dodamo še manjšo črpalko, si lahko s preluknjanimi cevmi, ki tudi niso zelo velik strošek, uredimo povsem dobro delujoč namakalni sistem. Uporaben bo tudi, ko bodo sicer v občini prepovedali namakanje in zalivanje.

Pri zbiranju vode s streh je pogosto vprašanje, ali je sploh primerna za namakanje rastlin, saj priteče po bakrenih žlebovih, v kritini pa je pogosto kemijska zaščita. Razen azbestne kritine, ki pa jo je že zaradi našega zdravja treba čim prej zamenjati, druge niso nevarne, saj se iz njih izpere zelo malo nezaželenih snovi. Enako velja za bakrene cevi. Pomembno je, da imate več posod za zbiranje vode, ne samo ene. Vodo iz ene posode moramo vedno porabiti do konca, zadnjih 10 centimetrov pa je treba izliti. Večina kemičnih snovi se namreč počasi usede na dno. Če jo vedno izpraznimo do konca in ne porabimo zadnjih nekaj litrov, se ni bati, tudi bakrenih cevi ne. Če pa posodo vedno znova dopolnimo z vodo in je v sezoni sploh ne praznimo, se v njej proti koncu leta lahko nabere preveč nezaželenih snovi. Takšna ni več neoporečna za namakanje. Tudi alge in bakterije se lahko preveč razmnožujejo. Upam, da ni treba poudariti, da morajo biti posode plastične, stari kovinski sodi niso primerni za zbiranje deževnice za namakanje.

Vrtičkarji, ki živijo blizu tudi poleti dovolj polnih vodotokov, lahko namakajo iz njih. Ker je ta voda navadno dokaj hladna, je nujno, da se namaka zjutraj, ali pa jo je podnevi smiselno greti v posebnih kadeh in jo šele ogreto uporabiti za namakanje. Nekateri navrtajo tudi studence in namakajo iz podtalnice. Ne pozabite, da za tak postopek potrebujete vodno dovoljenje. Zanj zaprosite na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), obrazce najdete na spletu. Postopek pridobitve dovoljenja ni poceni, predvsem pa ni preprost.

Na večjih površinah, predvsem ob večjih rast­linjakih, je zelo smiselno že ob gradnji proizvodnih rastlinjakov urediti akumulacijo, v kateri se bo zbirala voda. Akumulacija ni zelo velik in drag poseg, za namakanje iz nje ne potrebujete vodnega dovoljenja. Skrajni čas bi že bil, da bi se tudi pri nas ved­no bolj odločali za tak način zbiranja vode za namakanje.

Namakanje

Zelo pomembno je, da začnemo namakati pravi čas, saj je izsušeno zemljo zelo težko dobro namočiti. To lahko vidimo letos. Ker pozimi nismo dobili dovolj padavin, je zemlja kmalu po dežju spet suha. Na spletni strani ARSO je veliko za vrtnarjenje potrebnih podatkov. Spomladi so zanimivi podatki o temperaturi tal, poleti pa o vodni bilanci. Ko se v vegetacijskem obdobju vrednosti teh bilanc začnejo približevati negativnim, je treba takoj namakati. Potem lahko uporabljamo manjše količine vode naenkrat. Tla moramo vedno namočiti v globino. Zato to počnemo redkeje, a takrat bolj temeljito. Občutek, kdaj je dovolj, je težko dobiti, zato si lahko pomagamo tako, da nekaj minut po končanem namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin in ugotovimo, ali je zemlja namočena v globino ali ne. Za rastline s plitvimi koreninami velja, da jih namakamo pogosteje, tiste z globokimi pa redkeje. Vrtnine s plitvimi koreninami so čebulnice (razen pora), solatnice, motovilec, kreša. Vse druge vrtnine imajo globoke korenine. Če te namočimo samo plitko, po površini, spodnje, globoke korenine odmrejo. Rastlina tako dobi premalo vode, iz tal črpa premalo hranil. Redno in temeljito namakanje je nujno za rast in razvoj vrtnin.

Če ste doma, vstanite dovolj zgodaj in namakajte zjutraj, takrat so rastline in zemlja primerno ohlajene. Začnite še v mraku, potem pa lahko zalivate tudi dolgo v vroči dan. Če namakate zvečer, počakajte, da se rastline in zemlja popolnoma ohladijo. Pri kapljičnem namakanju to ni tako pomembno, vsekakor pa velja za namakanje po listih. Plodovke namakamo samo po koreninah, s posebnimi, preluknjanimi ali poroznimi cevmi, druge vrtnine, tudi solato in krompir, pa lahko brez skrbi zalivamo po listih, vendar je treba zvečer zelo paziti, da se je voda segrela na soncu, ali pa to počnemo samo ponoči, ko se vse, zemlja in rastline, že ohladi. Večje vrtnine (plodovke) lahko namakate tudi s plastenkami. To je že star trik. Veliki plastenki odrežete dno in preluknjate zamašek. Z zamaškom navzdol jo zakopljete globoko v zemljo ob rastlini in vanjo potem redno nalivate vodo. Rastline si je bo vzela toliko, kolikor je potrebuje. To ne odtehta pravilnega kapljičnega namakanja, je pa boljše kot zalivanje z zalivalko.

Žejne čebulnice in korenovke

Tudi čebula in česen potrebujeta namakanje, dokler se čebule debelijo. Celo zelo pogosto jih je treba namakati, saj imajo čebulnice zelo plitke korenine, zato hitro ostanejo brez vode. Namakamo do takrat, ko opazimo prve suhe liste, česen pa skoraj do konca, prenehamo 14 dni pred puljenjem. Namakamo tudi korenčnice in gomoljnice, le da te bolj poredko, a takrat obilno, globoko. Solato, endivijo, radič lahko namakamo prek listov, treba je le paziti, da tega ne počnemo z mrzlo vodo po razgretih rastlinah. Kapusnicam pa bolj godi pršenje po listih, saj jih s tem hkrati hladimo. Žal ne prenašajo vročine in dokler je vroče, slabo uspevajo. Z razpršilci tako vročino nekoliko ublažimo. Ker imajo globoke korenine, je potrebno redno in obilno namakanje, ki pa je lahko samo dvakrat na teden. Če namakamo preredko, se bodo pojavili značilni rjavi obroči na prerezu glave. Tudi stročnice namakamo, vendar je treba paziti, da zemlje ne namočimo preveč, da ne uničimo bakterij na koreninah. Tla je treba tudi večkrat prerahljati, prezračiti, saj korenine stročnic potrebujejo zračna tla. Namakanje ne bo preprečilo odpadanja njihovih cvetov, saj vzrok za to ni suša, temveč visoke temperature.

Zadrževanje vlage

Da bo v tleh ostajalo čim več vlage, jih je dobro zastreti. Na vrtovih najpogosteje uporabimo pokošeno rastlinje, travo z zelenice, koprive ali kar je pač pri roki, da le zelena masa ne gnije. Da bi se znebili težav s polži, čeprav jih v vročini navadno ni, med pokošeno travo primešajte liste bezga, vratiča ali gozdne praproti. Okoli kapusnic in čebulnic pa poleg trave posujte še lesni pepel, če ga imate. Poletne padavine zaležejo bolj, če tla prerahljate, da ne bodo zabita. Namočena zem­lja bo bolje sprejela padavinsko vodo in je tudi več zadržala v območju korenine. Zato je nujno, da namakamo redno, tudi če so za naslednji dan napovedane padavine, namakanja ne izpustimo. Ravno nasprotno, dobro namočimo, izpustili bomo lahko namakanje ali dve po padavinah.

Izsušen vrt

Poleti gremo navadno za nekaj časa tudi na počitnice in včasih nam dobri sosedje zalivajo rože, težko pa od njih pričakujemo, da bodo namakali še vrt. Ko se vrnemo, so tla izsušena. Pri prvem namakanju vodo kar pijejo, a ostajajo suha. Kot v povsem izsušenem loncu voda skozi izsušeno zemljo kar ponik­ne v globino, prav nič je ne ostane v območ­ju korenin. Namakati je treba postopoma in večkrat v majhnih odmerkih. Potrebna je potrpežljivost. Vodo pustimo teči približno pol ure (trava, zelenica) in nekaj več na vrtu. Večina je odteče v globino. Nato namakanje prekinemo in ponovimo čez uro ali dve, le da tokrat vodo pustimo teči malo dlje. S polnim odmerkom spet namakamo naslednji dan zjutraj (če smo pred tem namakali zvečer) ali zvečer. Tako postopoma vzpostavimo vodni stolpec, voda se začne vpijati v mikropore zem­lje, po polnem odmerku naslednji dan pa bo ostala v območju korenin dalj časa.

Nihanja, enkrat suša, drugič voda, so za vrtnine včasih še slabša, kakor da je povsem suho. Zato bodite pozorni in zalivajte tudi takrat, ko še ni povsem suho. Marsikateri kmet ima slabe izkušnje od lani, ko jeseni ni več namakal zelja. Veliko glav je imelo zato na prerezu črnosive obroče. Črne ali rjave lise na dnu plodov plodovk, rjavi robovi solatnic, vse to so posledice neenakomernega, nepravilnega namakanja vrtnin.

Za konec še en nasvet: v vročini in suši nikakor ne gnojimo. Preveč dušika še povečuje potrebe po vodi. Rastline rastejo počasneje preprosto zato, ker je prevroče. Z dognojevanjem počakamo na hladnejše in bolj vlažno vreme.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE