Prednosti

Visoke grede so praktične, zanimive in omogočajo tako zgodnejši spomladanski kot poznejši jesenski pridelek. Za to poskrbi njihova organska notranja sestava, ki v procesih razgradnje sprošča toploto in tako omogoča boljše razmere za rast, kot so sicer na navadnih gredah. Priročne so tudi za bolnike in starejše, katerih motorika je že opešala, imajo težave s sklanjanjem in čepenjem zaradi bolečin v hrbtu in se morajo tako ogibati vsemu, pri čemer bi se lahko poškodovali. Z dovolj trdnimi in širokimi potmi med gredami z lahkoto vrtnarijo tudi invalidi na vozičku, grede pa naj bodo takšnih mer, da bodo vsa opravila zlahka opravljena in na dosegu roke; biti morajo dovolj ozke, dolžino pa prilagodimo prostoru, a naj ne bodo predolge. Zaradi dvignjene površine bomo imeli manj težav z oskrbo, kot je pletje, pa tudi škodljivci in bolezni so zaradi višine prikrajšani za najboljše razmere za njihov življenjski slog.

Gradbeni material

Visoke grede so lahko lesene, kamnite, opečnate, kovinske, iz umetnih mas in betonske.

Les. Lesene obrobe gredic se lepo podajo tako v tradicionalne kot sodobne vrtove. Najbolj preprosta rešitev so deske ali druge oblike iz različnega lesa, ki jih povežemo v okvir in postavimo na želeno mesto. Višina roba je lahko poljubna, od nekaj centimetrov naprej do višine, ki še omogoča normalno delo in pobiranje pridelka brez sklanjanja. Življenjska doba lesene obrobe je v primerjavi s kamnitimi ali celo tistimi iz kovine in umetnih mas veliko krajša, z impregniranjem in izbiro pravega lesa, npr. kostanjevega ali hrastovega, pa se bistveno podaljša. Posebno zanimive so lahko tudi pletene visoke grede. Njihova trajnost je v primerjavi z drugimi materiali seveda krajša, kljub temu pa je izbira lahko zanimiva in ima poleg videza še nekatere druge pomembne lastnosti. Pletena obroba ponuja namreč številne prostorčke, kjer bodo našle domovanje strigalice, polonice in drug koristen drobiž, ki nam bo pomagal pri bolj zdravem pridelovanju vrtnin.

Kamen. Kamen je trajen material, zato njegovo vključitev v zasnovo vrta skrbno načrtujemo. Pri oblikovanju dvignjenih gred ne potrebujemo malte. Kamne preprosto zlagamo podobno kot pri gradnji opornih in suhih zidov, malto pa uporabimo le pri višjih od pol metra, z njo po potrebi utrdimo tudi nižje postavitve. Kamen je še posebno priročen za zeliščne vrtove, pa tudi za oblikovanje vertikalnega zeliščnega vrta; špranje v postav­ljenem kamnitem zidu zasadimo s kultiviranimi in divjimi dišavnicami.

Opeka. Opečnate visoke grede so prav tako zanimiva rešitev, uporabimo pa opeko, ki je odporna proti mrazu. Ta je na voljo v različnih barvah in oblikah ter dopušča veliko ustvarjalnosti tako pri obliki gred kot pri vzorcih zlaganja. Čez leto so to lahko navadne gredice za raznovrstno zelenjavo, proti koncu sezone pa nanje poveznemo okna in tako dobimo popolno zaščito za rastline in podaljšamo uporabnost našega užitnega vrta tudi v hladnejši čas.

Kovina. Kovinske obrobe so trajna rešitev, ki zahteva strokoven pristop tako pri načrtovanju kot postavitvi. Aluminijaste in železne obrobe se veliko uporabljajo pri npr. tratah, lahko pa tudi za oblikovanje visokih gred.

Umetni materiali. Zanje je značilno, da so dokaj trpežni, pomanjkljivost pa je, da na trgu ni velike izbire in so na voljo le po naročilu. Najbolj se obnesejo v sodobno oblikovanih vrtovih, na balkonih in terasah, kjer je lahko vsaka dodatna teža obremenitev gradnje.

Barve. Živahnost ureditve vrta z visokimi gredami bomo lepo dopolnili tudi z barvami. Na vrtu se nam zdi, da smo vse prevečkrat omejeni na naravne barve, vendar so te lahko tudi drugačne in bolj drzne. Plastični materiali se nasploh ponašajo z bogatim izborom barv, enako velja tudi za les, ki ga pobarvamo z živahnejšimi odtenki.

Polnjenje visokih gred

Ko je visoka greda postavljena, jo napolnimo do vrha. Materiali, ki jih uporabimo, so lahko najrazličnejši, odločimo pa se za tiste, ki so nam pri roki. Priporočljivo je, da si jih večino, če je mogoče, vnaprej pripravimo sami. Različni strokovnjaki stavijo na to ali ono, toda bistveno je, da je v notranjosti dovolj organske mase, v kateri bodo, podobno kot v kompostu, potekali procesi, ki omogočajo zgodnejše (toplejše rastišče) in obilne pridelke (bogato rastišče) vrtnin. Kompostni kup, ki smo ga pridno nalagali čez leto, nam bo priskrbel najboljši material za polnjenje visoke grede; grobi, še ne razgrajen material bomo dali v notranjost grede, fin presejan kompost, pomešan z dobro zemljo, pa na vrh.

Polnjenje grede poteka tako, da najprej dno nekoliko poglobimo in naložimo prvo plast, ki naj bo iz debelejšega materiala, to so lahko večji kamni ali debelejši les, ki ga naložimo, kot da bi zlagali drva. Temu sledi plast drobnejšega materiala, kot je vejevje, ostanki od rezanja žive meje ipd. S tem je poskrbljeno za drenažo, nato pa sledi zemlja, ki smo jo izkopali pri poglabljanju dela na dnu grede, plast listja, še ne docela razgrajen material s komposta, nekaj gnoja (kravji, konjski …, najboljša je mešanica konjskega in kravjega) ter kot zadnja, vrhnja plast mešanica dobre zemlje in presejanega komposta. Vsako plast lahko od naslednje ločimo s kartonom, ki bo ob razpadanju poslastica za deževnike, dno pa po potrebi zavarujemo pred škodljivci (voluharjem) z mrežo.

Slabe strani

Postavitev visoke grede je povezana z dodatnimi stroški in delom, pridelek pa ne bo veliko večji in sam po sebi nikakor ne bo upravičil njene postavitve. Sicer bo zdrava organska notranjost naloženih plasti sposobna vezati sorazmerno več vode, vendar so vse stranice izpostavljene vročini, tako da v času suše in poletne pripeke prednosti v primerjavi z običajnimi gredami postanejo slabosti. Kljub tej pomanjkljivosti pa ima visoka greda odločilne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščamo pri pridelovanju vrtnin in prispevamo k celostnemu videzu vrta.

Kupljene visoke grede ali naredi si sam

Na trgu je pestra izbira lesenih visokih gred, ki so znotraj zaradi trajnosti zaščitene z različnimi materiali (folija ipd.), nobena velika umetnost pa ni, da jih izdelamo sami. Zbijemo skupaj tistih nekaj desk in greda je narejena. To še posebno velja za grede na zelenjavnem vrtu, medtem ko so za tiste na balkonu ali terasi estetska pričakovanja postavljena nekoliko višje, zato je morda bolje, sploh če dela z lesom ne obvladamo dovolj, da jih kupimo že narejene. Tudi postavitve kamnitih visokih gred se lahko lotimo sami, kovinske in iz umetnih mas pa navadno kupimo.

Vrtnine

V visoke grede večinoma presajamo sadike vrtnin, lahko pa tudi sejemo. Načeloma je vse podobno kot v običajnih gredah, z mešanimi zasaditvami pa poskrbimo ne samo za pestrost vrtnin, ampak tudi za atraktiven videz celotne postavitve. Zalivanje v polet­ni suši je nuja za lep pridelek, prostor med rastlinami zastiramo. Rahljamo po potrebi, spomladi pa dodamo po površini nekajcentimetrsko plast komposta za zastirko in obnovitev vrhnje plasti rastišča.

Z visokimi gredami bo vrt videti bolj urejen. Prodnate, travnate ali drugače oblikovane poti med njimi in zelenjava, pridelana na višini, ponujajo povsem nov pogled na dogajanje na gredicah. Kmalu bomo opazili, da vrt­nine niso samo hrana, da so tudi lepe in da je naš vrt zasijal v čisto novi podobi.