Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjem poročilu opozarja, da so se cene hrane v juliju v primerjavi z junijem dvignile za šest odstotkov, potem ko so prejšnje tri mesece padale. Indeks cene hrane FAO izračunava na podlagi košarice, ki vsebuje žitarice, olje, mleko, meso in sladkor. Na dvig indeksa so vplivale predvsem cene žita in sladkorja, cene mlečnih izdelkov so ostale na podobni ravni, cene mesa pa so se celo znižale.

Najbolj poskočile cene žitaric

Cene žitaric so se dvignile kar za 17 odstotkov. Zaradi hude suše v ZDA je bila močno prizadeta pridelava koruze, zato se je njena cena zvišala kar za 23 odstotkov, izpostavlja FAO. ZDA je letos sicer prizadela najhujša suša v zadnjih 56 letih.

Cene žita so se zamajale tudi zaradi zadnjih špekulacij, da bil lahko proizvajalke ob Črnem morju, predvsem Rusija, ponovno uvedle izvozne omejitve. Suša je namreč močno prizadela tudi njihove pridelke, Rusija pa je obenem tretja izvoznica pšenice na svetu. Trg se je nekoliko umiril, ko je Rusija sporočila, da ni podlage za prepoved izvoza, hkrati pa niso pa izključili možnosti, da bi ob koncu leta uvedli zaščitne izvozne tarife.

Cena sladkorja je poskočila za 12 odstotkov, potem ko je deževje prizadelo nasade sladkornega trsa v Braziliji. Omenjena država je obenem največja proizvajalka sladkornega trsa na svetu, na cene pa so vplivali tudi zapozneli monsun v Indiji in deževje v Avstraliji. Cene riža in mlečnih izdelkov so ostale na podobni ravni, medtem pa so cene mesa padle za 1,7 odstotka, kar je predvsem posledica naglega padca cen svinjine.

Visoke cene hrane bodo ponovno najbolj prizadele najrevnejše države, saj ne bodo sposobne plačati višjih cen uvoza. Te države namreč nimajo samozadostne proizvodnje hrane. Še dodaten udarec pa bi državam zadal močan dolar.

Združenje človekoljubnih organizacij Oxfam je že opozorilo, da bi lahko to na milijone ljudi potegnilo v lakoto in podhranjenost, že zdaj je skoraj milijarda ljudi prerevnih, da bi lahko poskrbeli za svojo hrano.

Slovenija v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc je poudarila, da zadnje dražitve kmetijskih surovin vplivajo že na veliko sektorjev, saj dražijo prirejo živali in mleka ter predelavo živil. Preskrbljenost s sojo, koruzo in žiti pa bo bistvenega pomena za sektor prireje živali. Povpraševanje se veča, Slovenija pa je v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja. Polovico potrebne pšenice (157.522 ton) uvozimo, koruze pa smo lani uvozili za 175.122 ton, je še pojasnila Zagorčeva.

Za skupino Žito so najbolj izpostavljene cene pšenice, ki je osnovna surovina za njihov nosilni steber, sledijo cene sladkorja, durum moke, riža in kakava, ki so tudi Žitove najbolj strateške surovine. Posledično so zato izpostavljena prav živila iz teh surovin - najbolj kruh in pekovski izdelki ter izdelki iz stebra konditorstvo, so izpostavili v Žitu.

Kje se bodo cene pšenice, ki se v zadnjih dneh tudi na svetovnem trgu precej višajo, ustavile, je težko napovedati, saj se žetev v Evropi še ni zaključila, pravijo v Žitu in dodajajo, da skušajo korekcije prodajnih cen zaenkrat omejiti z optimizacijo prodajnih poti, iskanjem novih nabavnih virov, optimizacijo naročil dobaviteljem in strateškim sodelovanjem s posameznimi dobavitelji. Če se bo trend poviševanja cen surovin srednjeročno nadaljeval, pa bodo primorani razmisliti o korekcijah prodajnih cen, vendar je v tem trenutku preuranjeno ugibati kdaj in za koliko, so dodali.

V Mercatorju se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev. Kot so sporočili za STA, za zdaj od dobaviteljev še nimajo posebnih napovedi sprememb nabavnih cen, je pa verjetno, da bo pri nekaterih skupinah živil do njih prišlo. Tudi doslej so se maloprodajne cene višale manj in kasneje, kot so nabavne cene višali dobavitelji, še pojasnjujejo v trgovcu.

Sicer pa se višje cene surovin že odražajo tudi na cenah hrane v več državah. V Rusiji naj bi se po predvidevanjih analitikov cene kruha to jesen zvišale od pet do deset odstotkov. Razlog je predvsem huda suša, ki je letos močno prizadela to tretjo največjo izvoznico pšenice na svetu.