Če bo seme prezgodaj v zemlji, bo zaradi prenizkih temperatur izgubilo nekaj vitalnosti, poleg tega pa bo dalj časa izpostavljeno povzročiteljem bolezni. Prekaljeni vrtičkarji se ravnajo po svojih izkušnjah, medtem ko je za nestrpne začetnike priporočljivo, da spremljajo podatke na spletni strani ARSO  ali si v vrtni trgovini kupijo preprosti talni termometer.

Februar v zelenjavnem vrtu

Na prostem bo takoj, ko bo snežna odeja skopnela, zemlja pa se bo dovolj osušila, čas za prekopavanje gredic, če za to nismo poskrbeli jeseni. Predvsem je to pomembno na tistih gredicah, ki smo jih želeli pognojiti z odležanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom, saj hranila v njih rastlinam niso dostopna takoj, temveč morajo ob delovanju mikroorganizmov, ki oživijo s pomladnimi otoplitvami, organske snovi še razpasti. Iz istih razlogov je treba poskrbeti za vkop pomrznjenih ostankov zelenega gnojenja.

Vrhunec prodaje semenskega krompirja pri nas sta februar in marec; če si želite želeno sorto v pravšnjem pakiranju zagotoviti že na začetku februarja, boste morali seme shraniti v temnem hladnem prostoru (idealno od 4 do 6 stopinj Celzija) in z visoko zračno vlažnostjo, da ne bi gomolji začeli nenadzorovano kaliti. Za hoteno nakaljevanje, s katerim dobimo močne kalčke, na svetlem pri temperaturi okrog 15 stopinj bomo potrebovali dva, največ tri tedne. Konec februarja je ob ugodnih temperaturah čas primeren za sajenje le na Primorskem, saj mora imeti zemlja vsaj 8 stopinj Celzija.

Na toplem najprej posejemo semena za sadike paprike in jajčevca, saj potrebujejo do sajenja na prosto od 70 do 85 dni, šele potem pride na vrsto paradižnik; splača se poskrbeti tudi za sadike zelene, kapusnic, zgodnje solate, čebule in pora. Na prostem sadimo spomladanske sorte česna takoj, ko odtaljena zemlja ni več mokra. Če nam je vreme naklonjeno, lahko proti koncu meseca na prosto že sejemo špinačo, pastinak, bob, redkvico in zgodnji grah, pri katerih lahko posevek že pred vznikom zaščitimo z agrokopreno.

Februar v sadovnjaku

Februarja, vse dokler sadno drevje miruje, je še čas za nabiranje cepičev. Zanje so primerni enoletni poganjki zdravih dreves, ki naj bodo debeline svinčnika, dolgi pa od 20 do 30 cm. Ker bomo cepili šele aprila, jih v svežnju (če imamo več vrst ali sort, jih označimo, da ne bo zmešnjave) zavijemo v gospodinjsko folijo in shranimo v predal za zelenjavo v hladilnik, nezavite pa lahko zakopljemo v mivko ali vlažen pesek na hladen in ne presuh prostor. Tiste v hladilniku na 14 dni preglejmo, če opazimo plesen, jih obrišemo, če se nam zdi, da se izsušujejo, pa malo navlažimo.

V drugi polovici februarja lahko že sadimo jagodičevje, ki začne zgodaj odganjati: kosmulje in ribez. Med sprehodom po sadovnjaku si natančno ogledamo drevesa in grme in poškodovane veje v suhem vremenu odrežemo, medtem ko bomo pomladno rez opravili v času brstenja. V tem mesecu pa že obrezujemo trte. Pred pomladjo opravimo tudi preventivno škropljenje dreves proti škodljivcem in boleznim, v kolobar pod drevesi pa plitvo vkopljemo domači kompost ali preperel hlevski gnoj.

Februar v okrasnem vrtu

Tudi pri okrasnih drevesih in grmih odstranimo od snega poškodovane veje in porežemo tiste okrasne trave in trajnice, ki smo jih jeseni pustili za zimski okras, konec meseca pa že lahko obrežemo vzpenjavke, kot so bršljan, glicinija ali okrasna trta. Na Primorskem že obrezujemo vrtnice. Februarja je skrajni čas za nabiranje in sajenje potaknjencev forzicije, japonske kutine in navadnega šipka.

Okrasne gredice ali drevnino pognojimo z organskimi gnojili, kot sta hlevski gnoj in domači kompost. Pri občutljivih rastlinah še ne odstranjujemo zastirke.

Dokler je ponudba velika, kupimo čebulice poleti in jeseni cvetočih cvetic, ki jih bomo sadili od marca dalje (lilije, gladiole, kane, kale, dalije, begonije, anemone).