V drugi polovici 19. stoletja je železniška povezava med Dunajem, Ljubljano in Trstom ter Gorico omogočila pridelovanje češenj za prodajo. Predvsem na Goriškem so bili pomembni pridelovalci, ki so prodrli na Dunaj in v druga evropska mesta. Po drugi svetovni vojni je pridelovanje za tuje trge začelo usihati in je po dveh desetletjih dokončno usahnilo. Zdaj pridelajo največ češenj v Vipavski dolini, Goriških brdih in Istri. Ugodne rastne razmere so tudi na drugih območjih. Ne preseneča, da rastejo češnje celo na presenetljivi nadmorski višini. Seveda pa tam zorijo tudi dva meseca pozneje kot v Istri.

Kje naj raste češnja

Zimski mraz ji zlepa ne škoduje, saj prenesejo negovana drevesa tudi krajša obdobja s temperaturami okoli –25 stopinj Celzija.

Nevarnejša je zgodnja pomlad (otoplitev v februarju), ki ji sledi ohladitev s temperaturami pod –5 °C.

Največje tveganje pa so nizke temperature med cvetenjem. Takrat je usodna že stopinja pod ničlo. Cvetove oprašujejo čebele, zato je med cvetenjem najbolj zaželeno sončno in mirno ozračje. Tudi med zorenjem dež ni dobrodošel, saj povzroča pokanje plodov.

Češnje sadimo na sončne in zračne lege. Izogibamo se zaprtih leg, kjer se zadržuje hladen zrak.

Tla naj bodo srednje težka, propustna, blizu nevtralne reakcije. S cepljenjem na različne podlage se povečajo možnosti sajenja tudi v manj ugodna tla.

Več sort ali ena sama?

Češnja je samoneoplodna sadna vrsta, zato moramo na vrtu posaditi vsaj dve različni sorti, ki cvetita hkrati. Te podatke dobimo ob nakupu v drevesnici ali v knjigi Sadni izbor za Slovenijo. Nekaj sort je samooplodnih (lapins, sunburst, celeste, issabella, sweetheart), pri teh zadostuje na vrtu eno samo drevo.

Kdaj zorijo?

Čas zorenja je v strokovni literaturi označen s češnjevimi tedni. Najbolj zgodnje cvetijo v prvem češnjevem tednu, najbolj pozne pa v sedmem. Prvi češnjev teden se na Primorskem začne v prvi dekadi maja, drugi pa sredi maja. Seveda se ta čas lahko tudi premakne nazaj ali naprej, odvisno kako zgodnja ali pozna je pomlad. Vrstni red zorenja po sortah se ohranja, ne glede na vreme v posameznem letu. Zorenje posamezne sorte se označuje tudi s številom dni, ki jo loči od časa zorenja sorte burlat. Sorta van zori 18 dni za sorto burlat, zato njen čas zorenja označimo tako: van (+18). Sorta early lory zori 3 dni pred sorto burlat, kar se označi kot: early lory (-3).

Katera podlaga je ustreznejša?

Sejanec divje češnje je za kisla in težja tla. Drevo je bujne rasti.

Sejanec rešeljike je boljši za apnena tla. Drevesa so bujna, med seboj ne izenačena.

F12/1 je nespolno (vegetativno) razmnožena podlaga, ki prenaša tudi težja in nekoliko kisla tla. Drevo hitreje zarodi kot na sejancu. Ta podlaga postaja manj pomembna zaradi težav z gnilobo na koreninskem vratu.

Colt je prav tako nespolno (vegetativno) razmnožena podlaga, ki pomaga, da drevo bujno raste in se lepo obrašča. Ni primerna za kraje s hujšim zimskim mrazom. Njena uporaba se zmanjšuje iz istih razlogov kot pri podlagi F12/1.

Maxma 14 je nova podlaga, ki vpliva na šibkejšo rast drevesa kot podlaga F12/1. Drevo potrebuje najboljša tla in dobro oskrbo.

Gisela 5 je nova podlaga, na kateri raste drevo tudi do polovice šibkeje kot na podlagi F12/1. Primerna je za najboljša tla in dobro oskrbo. V sušnem obdobju ni odveč zalivanje.

Češnjeva muha – kako jo prelisičiti?

Njene bele črvičke oziroma ličinke poznamo vsi. Slajše in okusnejše ko so češnje, večji postajajo in nam dokončno vzamejo veselje nad zorečimi sadeži. Odrasla češnjeva muha začne letati sredi maja. Izleže se iz bube, ki prezimi v tleh. Muha je bleščeče črne barve, z rumeno, trikotno »liso« na oprsju, velika je približno pol centimetra. Ko se barva plodov spreminja iz zelene v rumeno, začne odlagati jajčeca (v bližino peclja, tik pod površino). Ličinke se hranijo z mesom češnje v bližini koščice. Večina »črvičkov« zapusti plodove šele, ko ti padejo na tla. Skrijejo se v tla, se tam zabubijo in kot buba počakajo pomlad.

Na južno stran drevesa obesimo rumene lepljive plošče, tik preden se začne zelena barva plodov spreminjati v rumeno (10 do 15 plošč na drevo, odvisno od velikosti drevesa). Nato sončni del drevesa poškropimo z beljakovinsko vabo, ki privablja češnjevo muho in še nekatere škodljivce. Te se zato še bolj množično lepijo na plošče.

Delo in dom, 7. junij 2006