Tokrat smo se želeli osredotočiti na sorte jablan, hrušk, breskev in marelic, primerne za ljubiteljske vrtove, zato smo za izbor treh ali štirih sort za prvi dve sadni vrsti prosili Romana Mavca, vodjo poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, za breskve in marelice pa Ivana Kodriča, upokojenega strokovnjaka za sadjarstvo z dolgoletnimi izkušnjami na KGZ Nova Gorica. V tem prispevku se posvečamo jablanam in hruškam, priporočila za breskve in marelice pa objavljamo na strani 56.

Jablane

Tako kot pri drugih vrstah sadja se tudi pri jablanah ravnajmo po svojem okusu, ker pa je izbor sort zelo velik in raznolik, izbirajmo med sortami, odpornimi ali vsaj tolerantnimi na škrlup in po možnosti manj občutljivimi na jablanovo plesen, svetuje Mavec. Za škodljivce (jabolčnega zavijača in uši) so vse sorte enako občutljive. »V domač vrt, v katerem malo ali celo nič ne škropimo, tako denimo ne sodita na škrlup zelo občutljivi sorti zlati delišes ali gloster,« pravi. Ker so danes le redke domače kleti dovolj hladne, vlažne in zračne za skladiščenje sadja, pridelek težko obdržimo za ozimnico, zato damo prednost sortam za sprotno porabo. Domači sadeži so manj obstojni tudi zaradi poškodb, ki jih naredijo insekti. Roman Mavec je v svoj izbor za domači vrt uvrstil sorte carjevič, kosmač in topaz.

Zelo pomembno merilo pri izbiri sadik je tudi, koliko prostora lahko drevesu namenimo na vrtu. Za majhna drevesa je primerno, da je želena sorta cepljena na šibko podlago M 9 (premer 2 metra, višina od 3 do 3,5 metra), na srednje bujni podlagi MM 106 bo zraslo za vrtne razmere kar veliko drevo (premer 3 metre, višina od 4,5 do 5 metrov), medtem ko so sejanci ali semenjaki še večja drevesa. Nekatere sorte (npr. elstar, kosmač) imajo bujnejšo rast, zato jim namenimo za tretjino več prostora glede na podlago. »Ljud­je zmotno mislijo, da je mogoče na vrtu z rezjo ohranjati dva metra visoko drevo, a mu s pretiravanjem glede na naravne predispozicije porušijo hormonsko ravnovesje, zato s poganjki divja in slabše rodi.«

• Carjevič – stara sorta, ki mnogim ljudem vzbuja nostalgične občutke, omreži jih tudi videz plodu.

Videz in okus: Je zelo lepo jabolko z rdečimi lički na zeleni podlagi. Zelo lepo diši in je skladnega, po sladkobi in kislini povprečnega okusa.

Obiranje: Dozori v zadnji dekadi septembra. Čakamo, da se lepo obarva (rdeča obarvanost plodov se krepi z nizkimi nočnimi temperaturami in sončnimi dnevi). Plodove obiramo dvakrat ali trikrat, vedno najlepše obarvane in primerne debeline. Ponavadi dozorijo najprej jabolka na obodu krošnje.

Skladiščenje: V dobri kleti do novega leta. Plodovi zelo hitro pozorijo, bolj je klet topla, hitreje omagajo in se zmehčajo.

Rast: Drevo ima nežno rast, z rezjo je lahko obvladljivo.

Odpornost: Delno občutljiv na škrlup in plesen, poganjke imajo rade uši.

Posebnosti: Plodovi so zelo občutljivi na otiske od rok, zato jih previdno obiramo in prelagamo.

• Kosmač – Kosmač je jabolko skladnega okusa, zelo priljubljeno za peko zavitkov in drugih jabolčnih sladic. Roman Mavec predlaga izbiro navadnega kosmača, ki naredi povprečno debele plodove; različica rdeči boskop ima pogosto zelo debela jabolka.

Videz in okus: Ima hrapavo kožico, zaradi katere mu ponekod pravijo »ledrarca«, navadni kosmač je rjaste barve, rdeči boskop pa ima rdeč nadih na zelenkasti podlagi. Plodovi pri obeh so nesomerni, nekoliko »nagnjeni«.

Obiranje: Dozori med 15. in 20. septembrom, obiramo ga dvakrat.

Skladiščenje: V dobri kleti obstane do novega leta.

Rast: Zelo bujna, zato kosmaču namenimo za tretjino več prostora glede na splošna priporočila, povezana s podlago, na katero je cepljen.

Odpornost: Sorta ni občutljiva za šklup.

Posebnosti: Ko dozori, je delno nagnjen k odpadanju plodov.

• Topaz – Zaradi odpornosti se je sorta pri nas precej uveljavila, primerna je za ekološko vzgojo. Uporabna je za svežo porabo, peko, sok in krhlje.

Videz in okus: Je všečna zaradi starinskega videza, poudarjenih rdečih priž na nekoliko sploščenem plodu; sodi med zelo kisla jabolka, po 14 dneh skladiščenja kislost upade.

Obiranje: Približno 25. septembra; čakamo, da se plodovi rdeče obarvajo; obiramo večkrat.

Skladiščenje: V dobri kleti zdrži do konca januarja.

Rast: Ima povprečno, srednje bujno rast.

Odpornost: Topaz je ena od sort, ki so povsem odporne na škrlup, je srednje občutljiv na jablanovo plesen.

Hruške

Pri hruškah je izbor podlag v primerjavi z jablanami manjši, tu velja za srednje bujno podlago kutina (premer od 3 do 3, 5 metra, višina od 4 do 5 metrov), medtem ko zraste semenjak v zelo veliko drevo. »Pogosto ljud­je v drevesnicah povprašujejo po sadikah hrušk za špalirno vzgojo. Sadike so vse enake, ploščata vzgojna oblika je odvisna le od našega načina rezi in privezovanja poganjkov. Na takšen način lahko gojimo vse sad­ne vrste, ne le hrušk,« pove Roman Mavec. Tudi tu pri izbiri priporoča, da se ravnamo po svojem okusu in razporedimo sorte glede na čas dozorelosti. Po njegovih besedah pri hruškah ni problematičen škrlup, pozorni pa moramo biti, a se nam ne prerazmnoži hruševa bolšica, ki poleg tega, da prenaša nekatere virusne bolezni, s svojimi izločki povz­roča sajavost plodov (ki so še vedno užitni, le z gobico jih je treba zdrgniti). Manj težav z bolšico je pri drevesih z umirjeno rastjo, torej takšnih, ki jih ne obrezujemo pretirano. Kot pri vseh sadnih vrstah so tudi hruške bolj zdrave, če imajo dovolj prostora za rast. Roman Mavec je v svoj izbor uvrstil štiri sorte: junijsko lepotico, klapovo, viljamovko in hardijevo.

• Junijska lepotica – Sorta je dobrodošla, ker si v domačem vrtu želimo zgodnje sadje, dobra je za svežo porabo, peko in predelavo.

Videz in okus: Ima srednje velike plodove lepe hruškaste oblike z rdeče obarvanimi lički na zelenorumeni podlagi.

Obiranje: Pri nas zori od začetka do srede julija, odvisno od lege in letine. Najboljšega okusa je, ko porumeni. Obiramo, tik preden pade na tla.

Skladiščenje: Primerna je za takojšnjo porabo, v hladilniku zdrži največ dva do tri tedne.

Rast: Sorta ima zelo bujno rast, zato ji namenimo za tretjino več prostora, kakor pravijo splošna priporočila za podlago.

Posebnost: Ker junijska lepotica cveti zelo zgodaj, jo lahko prizadene spomladanska pozeba, zato je ne sadimo v kotanjastih legah, kjer se zadržuje hladen zrak.

• Klapova – Spada med zgodnejše sorte, zato jo nekateri imenujejo tudi zgodnja viljamovka.

Videz in okus: Je zelo lepa, aromatična in dobra hruška srednje debeline, klasične hruš­kaste oblike, primerljiva z viljamovko.

Obiranje: Zori od začetka do srede avgusta. Obiramo večkrat, ko plodovi nekoliko porumenijo.

Skladiščenje: Na hladnem zdrži tri do štiri tedne.

Rast: Ima povprečno, srednje bujno rast.

• Viljamovka – Velja za klasiko in zaradi svojih usklajenih lastnosti za kraljico med hruškami, uporabna je za različne namene.

Videz in okus: Lepe hruškaste oblike, zelenorumene barve, zelo aromatična, sočna, z mesom prijetne konsistence.

Obiranje: Zori od 20. do 25. avgusta,

Skladiščenje: Na hladnem zdrži tri do štiri tedne.

Rast: Drevo ima umirjeno rast.

• Hardijeva – Je manj razširjena sorta, ki jo dobro poznajo drevesničarji, saj jo uporabljajo za vmesno, posredovalno sorto pri cepljenju sort, ki so nekompatibilne s kutino.

Videz in okus: Je nekoliko debelejša hruška rjasto rumene barve, izredno aromatična, z maslenim mesom.

Obiranje: Zori od 10. do 15. septembra.

Skladiščenje: Na hladnem zdrži dva do tri tedne.