Pri nobenem drugem jagodičevju ni tolik­šne raznolikosti znotraj vrste: poznamo kosmulje z belimi, rdečimi, rumenimi, tudi zelenimi, črnimi, vinsko rdečimi plodovi, ki so lahko dlakavi ali gladki. Sortna lastnost je tudi oblika rasti grmička. Pri nekaterih se poganjki povešajo, pri drugih štrlijo pokončno in tudi po bujnosti rasti in številu na novo priraslih poganjkov se sorte zelo razlikujejo, pove sogovornica. V vrtovih večinoma gojimo kosmulje kot grme, gojenje ob opori je redkejše.

Pri obrezovanju si je treba zapomniti, da je zaželenih približno 12 lepih poganjkov, rastočih iz tal, na en grmiček, vse druge odstranimo. Vedno režemo do osnove, tako da škarje pritisnemo skoraj ob zemljo. Puščanje štrcljev bi nas v prihodnosti oviralo. Kosmulja je nagnjena k pretirani rodnosti, zato na poganjkih preredčimo tudi vejice. Pregosto rastoče namreč zaradi trnatosti zelo ovirajo obiranje.

In katere poganjke je vredno ohraniti? Pustimo približno enako število enoletnih, dvoletnih in triletnih. Starejši so bolj grčasti in imajo temnejše in bolj razbrazdano lubje. Štiri leta stari poganjki ne dajejo več kakovostnega pridelka, zato jih izrežemo, prav tako kot preveč povešene, slabotne in suhe. Takšni so najpogosteje posledica kosmuljeve pepelaste plesni. Na koncu odstranimo še poganjke, ki silijo v notranjost grma, in približno za polovico preredčimo vejice. Pridelka bo še vedno zelo veliko – ker ima kosmulja mešane brste, bo vsak tudi cvetel, pravi Darinka Koron.