Če na hitro povzamemo dejstva, je s sredstvi, ki preprečujejo razvoj gnilobe in bolezni, obdelana večina konvencionalno pridelanih citrusov, tisti iz ekološke pridelave pa ne smejo biti. Sredstva, ki so za ta namen dovoljena v Evropi, spadajo v dve skupini: v prvi so fitofarmacevtska sredstva (FFS) ali po domače pesticidi, v drugi pa voski, ki veljajo za aditive in imajo oznako E. Za zdravje nevarne aktivne snovi so v prvi skupini, zato so lupine citrusov, ki so obdelane z njimi, strupene in neužitne in moramo paziti, da se ne dotikajo drugih živil in da si po lupljenju sadežev temeljito umijemo roke. V spletnih priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo prebrali tudi nasvet, naj temeljito operemo tudi tiste sadeže, pri katerih nameravamo lupino zavreči, saj lahko s tem s površine odstranimo od 30 do 70 odstotkov kemikalij.

Kaj velja kot varno

Količina, ki lahko prodre iz lupine v plod in ki za človekovo zdravje po presoji Evropske agencije za varno hrano (EFSA) ne predstav­lja tveganja, je določena kot mejna vrednost ostankov (MRL). Če nadzorne ustanove ugotovijo, da je za katero snov ta vrednost presežena ali so uporabljene neregistrirane snovi, sadje izločijo iz prodaje. Mnenja, ali ti standardi zadostujejo, si zelo nasprotujejo, do svojega zdravja pa se obnašamo odgovorno, če upoštevamo higienske ukrepe in če se izogibamo sadju, ki je zraslo na nasprotnem koncu sveta, saj je pri njem največ možnosti, da so ga pred prevozom obilno obdelali s FFS, da ne bi med dolgo ladijsko potjo propadlo.

Po zagotovilih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) citrusov z nobenim od FFS ne obdelujejo v skladiščih v Sloveniji (pri nas za to niso niti registrirana), temveč to naredijo v državi pridelave po obiranju ali pred prevozom, pogosto hkrati z nanašanjem voskov. Na deklaracijah smo sami najpogosteje zasledili podatek, da so bili za površinsko obdelavo uporabljeni FFS imazalil, tiabendazol, ortofenilfenol in bifenil. Za površinsko obdelavo citrusov so poleg FFS uporabljajo voski (aditivi), ki so po navedbah UVHVVR za uporabo v živilih varni: beli in rumeni čebelji vosek (E 901), vosek karnuba (E 903), šelak (E 904) in oksidirani polietilenski vosek (E 914).

Citrusi so vključeni v program nadzora nad ostanki pesticidov v živilih, ki ga v Sloveniji opravlja UVHVVR tako na trgu kot pri uvozu. Leta 2013 so skupaj odvzeli 29 vzorcev citrusov, lani 72, od tega so leta 2013 presežke pesticidov ugotovili pri eni pošiljki pomela in dveh pošiljkah pomaranč in so jih zavrnili, lani pa so bile vse analize znotraj predpisanih meja. Kot so zapisali, se na posameznem vzorcu opravi do 331 analiz na ostanke pesticidov oziroma njihovih metabolitov, ne samo tistih za površinsko obdelavo sadežev, temveč tudi tistih, ki se uporabljajo za zaščito rastlin med pridelavo. Na vprašanje, kako je s citrusi iz ekološke pridelave, so nam odgovorili, da pri njih niso dovoljene nobene snovi, ki bi povzročale ostanke pesticidov, saj je to temeljno načelo ekološke proizvodnje.

Pri predpakiranih citrusih morata biti med drugim na embalaži podatka o državi izvora in o tem, s katero kemično snovjo so obdelani, medtem ko sta podatka pri nepakiranih navedena na prodajnem mestu. Tega, da sadeži niso površinsko obdelani, trgovcem ni treba navajati. Tako je denimo v prodajalnah Mercatorja, na katerega smo naslovili vprašanja o tej temi, na prodajnih mestih navedeno: citrusi so površinsko obdelani s konzervansi (ali drugimi kemijskimi snovmi). »Na oddelkih sadja in zelenjave imamo povsod stojala z zaščitnimi rokavicami za enkratno uporabo, da lahko kupci z rokavico izbirajo plodove. Uporaba zaščitnih rokavic je obvezna. Priporočeno je, da tudi citruse, tako kot druge plodove, pred uživanjem oziroma uporabo dobro operemo, čeprav lupino zavržemo,« so nam odpisali iz oddelka za korporativno komuniciranje v podjetju. »V Mercatorju izvajamo nadzor nad svežim sadjem in zelenjavo tudi v okviru lastnega monitoringa: plodove, tudi citruse, vzorčimo in jih oddamo na kemijske preiskave (na pesticide in sredstva za površinsko obdelavo) v akreditiran laboratorij. Spremljamo tudi monitoring inšpekcije in analize dobaviteljev. Glede mejnih vrednosti zaščitnih sredstev za citruse sledimo zahtevam zakonodaje EU.«

Drugačen pristop imajo v Hoferju. »Ker se zavedamo, da preverjanje kakovosti in sledljivosti izdelkov ter certifikati niso dovolj, smo kot eno prvih trgovskih podjetij v Sloveniji za naše pridelovalce uvedli interni sistem, ki dovoljuje najvišjo dovoljeno mejno vrednost ostankov aktivnih snovi (npr. pesticidov) v izdelku, ki je bistveno nižja od zakonsko določene. V ta namen sodelujemo z neodvisnimi inštituti, ki izdelke preverjajo skladno z našimi internimi predpisi ter obstoječo evropsko in slovensko zakonodajo. Poleg tega sadje in zelenjavo, glede na letni načrt, redno analiziramo po vnaprej določenih parametrih v neodvisnem avstrijskem inštitutu,« so sporočili.

Neobdelane limone

Zanimivo je, da pri njih tudi limone iz konvencionalne pridelave po obiranju niso obdelane z nobenim konzervacijskim sredstvom, medtem ko so klementine, pomaranče, grenivke in pomelo zaščiteni s sredstvom imazalil tiabendazol. Lupina ekološko pridelanih citrusov seveda ni obdelana s konzervacijskimi sredstvi. Poleg tega vsa zelenjava in sadje, ki ju prodajajo, prihajata iz kmetijskih obratov s certifikatom Global G.A.P. »Ta standard ureja higienske standarde in ravnanje z viri in sodelavci, določa zagotavljanje kakovosti v poljedelstvu in postavlja smernice na področju ekološke pridelave. Zahtevamo ga od vseh pridelovalcev za vsak pridelek posebej ne glede na to, ali pridelujejo ekološko ali konvencionalno,« so zapisali v oddelku za odnose z javnostjo v Hoferju.

Kako merijo mejne vrednosti pesticidov

Pri laboratorijskem preverjanju, ali so ostanki pesticidov v sadežih znotraj dovoljene MRL, predstavlja vzorec celoten plod, z lupino vred, čeprav je človek ne zaužije. »Porazdelitev določene snovi v plodu je nepomembna, ker mora biti varen celoten plod, skupaj z lupino,« razložijo na UVHVVR. Vzemimo, da se v pomarančah meri količina imazalila, ki zaradi svojih lastnosti lahko prehaja skozi lupino v sredico. MRL zanj je 5 mg na kilogram sadja. Po presoji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je sprejemljiv dnevni vnos, ki na podlagi vseh znanih podatkov ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi (ADI), 0,03 mg imazalila na kilogram telesne teže. Pri človeku, težkem 50 kg, bi to pomenilo 1,5 mg na dan. Če bi bilo v kilogramu citrusov 5 mg imazalila, bi to pomenilo, da jih lahko zaužijemo 30 dag (približno dve pomaranči). Ker pa se vrednost meri v celotnem sadežu, z olupki vred, mi pa te praviloma zavržemo, v resnici ne bi zaužili tolikšne količine. Vendar so citrusi prav na vrhu seznama svežih živil, v katerih najdejo največ različnih FFS hkrati.

Po podatkih vseevropske raziskave o ostankih FFS v živilih, ki jo je EFSA opravila leta 2009, je kar 56,6 odstotka vzorcev citrusov (analizirali so jih 4258) vsebovalo več kot en pesticid (leta 2010 že 62,8 odstotka). Leta 2009 od 1345 vzorcev pomaranč pri 95,5 odstotka niso bile presežene MRL, pri 4,2 odstotka je bil MRL presežen za en pesticid, pri 0,3 odstotka pa za dva, leta 2010 pa je MRL presegalo 3,4 odstotka citrusov. O tem, s kako različnimi pesticidi so lahko obremenjene pomaranče, priča tudi del raziskave, ki je iskal ostanke v industrijsko pripravljenem pomarančnem soku, za katerega velja, da je z njimi bolj obremenjen od sveže stisnjenega. V več kot 700 vzorcih so ugotovili prisotnost 17 različnih pesticidov. V javno dostopnih podatkih ni navedeno, koliko jih je bilo v posameznih vzorcih, za vsakega od pesticidov pa so izračunali, koliko soka bi lahko brez tveganja za zdravje popil desetkilogramski otrok; razpon je bil zelo velik: od 0,2 kg do 545,7 kg.

Verjamemo, da na podlagi nekaterih statističnih izračunov takšnih raziskav celo strokovnjaki težko dajo potrošnikom zanesljiv odgovor, kako ravnati. Anton Komat, okoljski aktivist in neodvisni raziskovalec, glede meritev ostankov pesticidov v živilih opozarja, da je o součinkovanju več različnih kemikalij v telesu hkrati za zdaj premalo znanega, poleg tega da z laboratorijskimi analizami detektirajo le snovi, katerih meritve so naročene. Sam bolj kot raziskavam EFTE zaupa raziskavi mreže neodvisnih organizacij PAN (Pesticide Action Network), po kateri je z enim ali več pesticidi obremenjenih kar 58 odstotkov analiziranih živil, medtem ko je po poročilu EFTA pesticide znotraj dovoljenih mej vsebovalo 37,4 odstotka živil, pri 1,2 odstotka pa je bila meja presežena.

Ljudi tudi opozarja, da veliko več tvegajo, če kupujejo živila, ki so k nam pripotovala z drugih celin, predvsem zaradi logike tramperske ali proste ladijske plovbe, v okviru katere se po svetovnih morjih prevaža tudi del hrane. V nasprotju z rednimi ladijskimi linijami, katerih konkurenčna prednost je hitrost, so tramperske ladje konkurenčne zaradi nizke cene, ki si jo lahko privoščijo, ker jih lastniki za zapolnitev transportnih zmogljivosti pošiljajo od luke do luke brez vnaprej znane poti. Da živilski transport na več tednov trajajoči poti ne propade, je preventivno obdelan s pesticidi.

Potrošniki med nakupom pomaranč ali limon resda nimamo vpogleda, kaj je z njimi počela logistika, toda ali res poleti ne moremo pogrešati tistih iz Južne Afrike (sama sem pri preverjanju izvora pogosto naletela nanje) ali pomela iz Kitajske? Ne bi kazalo dela odgovornosti za to, da bi uživali varno sadje, poleg nadzornih mehanizmov preložiti na lastno zdravo pamet?