19. 4. 2016 | Besedilo: J. B.
Nagradna igra: Visoke grede - delite izkušnje z nami
19. 4. 2016 | Besedilo: J. B.
Ker se v ljubiteljskem vrtnarjenju pri nas visoke grede hitro množijo, v času najintenzivnejših vrtičkarskih priprav vabimo vse, ki ste se odločili zanje, da z nami delite svojo izkušnjo. V sodelovanju s pokroviteljem, podjetjem Merkur, bomo v nagradni igri, ki jo boste lahko vsak dan spremljali na naši spletni strani, podelili lepe nagrade petim, ki bodo najbolje predstavili svoj primer dobre prakse, nagradili pa bomo tudi deset bralcev, ki bodo odločali o najboljših. Do izteka nagradne igre bomo v sodelovanju z Merkurjevimi vrtnarskimi strokovnjaki v spletni svetovalnici odgovarjali na vaša vprašanja.
Ker prvi krog nagradne igre, v katerem bomo sprejemali vaše izkušnje, začenjamo jutri, 20. aprila, trajal pa bo do 29. aprila do 9. ure, kar zavihajte rokave. Kaj pričakujemo od vas? Nekaj fotografij (največ pet) vaše visoke grede, med postopkom gradnje ali zasajene, bodisi iz preteklih let ali pravkar narejenih posnetkov, s katerimi dokumentirate svoj letošnji projekt. Fotografije mora spremljati krajše besedilo s povzetkom izkušenj. Dolgo naj bo od dva do tri odstavke ali ne daljše od 1000 znakov v računalniškem urejevalniku besedil. Pri pisanju imejte v mislih, da bo v pomoč vrtičkarjem, ki se na postavitev visoke grede šele pripravljajo.
Besedilo in fotografije lahko na spletno stran nagradne igre Visoke grede med 20. in 29. aprilom vnesete sami, za tiste, ki jih boste poslali bodisi po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si ali po navadni pošti na Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana (obakrat s pripisom Visoke grede), pa bomo to naredili v uredništvu. Tekmovalci naj seveda ne pozabijo napisati imena in priimka, celotnega naslova, telefonske številke in elektronskega naslova, če ga imajo.
V tiskani prilogi in na naši spletni strani bomo 4. maja napovedali prvi krog glasovanja in njegova pravila. V njem boste svoje favorite izbirali vi, bralci in obiskovalci naše spletne strani, finaliste pa bo določila tudi strokovna komisija, sestavljena iz članov uredništva in Merkurjevih strokovnjakov. Z glasovanjem, ki bo potekalo med 4. in 11. majem, boste bralci izbrali dva, strokovna komisija pa še tri tekmovalce, ki se bodo uvrstili drugi krog. O zmagovalcu in dobitnikih nagrad boste v drugem krogu glasovanja med 18. in 25. majem odločali samo vi, bodisi na naši spletni strani ali z glasovnico, natisnjeno v prilogi. Nagrajene vrtnarje in dobitnike nagrad, ki jih bo med glasovalci določil žreb, bomo objavili 1. junija.
In nagrade? Tistemu, ki bo drugim najbolje predstavil svoje izkušnje z visoko gredo, bo pokrovitelj Merkur podaril darilno kartico za 150 evrov za nakup v njegovih vrtnih centrih, drugo- in tretjeuvrščeni bosta prejela kartici v vrednosti 100 evrov, četrto- in petouvrščeni pa za 50 evrov. Žreb bo izmed glasovalcev izbral deset nagrajencev, ki bodo prejeli Merkurjeve darilne kartice v vrednosti 25 evrov.
Visoke grede, o katerih obširneje pišemo v tokratni številki priloge Deloindom, imajo že dolgo zgodovino, lahko jih denimo primerjamo z dvignjenimi polkrožnimi gredami, ki so jih uporabljali na Daljnem vzhodu, gredami na srednjeveških samostanskih vrtovih in drugod. Njihova skupna značilnost, ki jo uporablja tudi permakultura, je, da so za jedro nasutja uporabljeni porozni naravni materiali, kot so ostanki lesa, veje, listja, nad njimi pa kompost, ki pri razpadanju tvori humus in zvišuje temperaturo v notranjosti grede. Ker z visoko gredo dvignemo obdelovalno površino ne samo bliže k rokam, da se nam ni treba sklanjati, temveč tudi bliže k očem, verjamemo, da se vam bo ob bujni rasti porodilo veliko vprašanj, povezanih z gojenjem vrtnin. Na vaše zadrege bo v naši spletni svetovalnici odgovarjal strokovnjak Dejan Udovč, ki svoje bogato znanje že vrsto let predaja Merkurjevim kupcem. Na spletni strani podjetja najdete tudi pregledno razčlenjena priporočila o izdelavi visokih gred.
KOMENTARJI
Marija Trošt
19. 4. 2016 13:10
Pozdravljeni, že leta 2003 sem predvidela prostor za visoko gredo, sedaj jih imava 6, prve sva že predelala in preuredila v bolj praktične izvedbe za naše razmere. Ko sva delala prvo, sva iskala informacije iz tujih medijev, sva na dno naložila ogromno prodnikov, veje in listje sva vozila z gozda...Sedaj imava že ogromno izkušenj, če odmislimo, da prihranimo sklanjanje, je najboljša in najbolj pozitivna lastnost, da v visoki gredi vse vsaj 5xhitreje raste. Npr. solata iz sadik do glave je v cca treh tednih (seveda ob sončnem bremenu). Celo krompir sva že imela v visoki gredi, a se mi sedaj zdi škoda prostora, pa ga imava za začetek kar v večjih čebrih, ostali pa itak zraste na njivi. Sicer midva pridelava vse, kar potrebujeva za sproti, tudi stročji fižol, paradižnik, kumarice, korenček, vsa zelišča...vse raste bujno, ker se greje "od spodaj". Ko zamenjam drugo rastlino, običajno malo zrahljam, če se preveč uleže zemlja, jo delno odstranim, naložim plast svežega, nepresejanega komposta, pa spet isto zemljo na vrh in posadim ali posejem. Res pa je, da je potrebno malo več zalivanja, a zato imamo deževnico, ki jo zbirava v zbiralniku, ki smo ga vkopali na dvorišču. Še eno opažanje, ko gredo predeljuješ (cca 5 let), se čudiš, od kje vsa ta material, ki ga prazniš... Trenutno so visoke grede aktualne, midva pa imava že dolgoletne pozitivne izkušnje.
