1. Pred obiskom savne se je priporočljivo postiti najmanj dve uri – telo naj med savnanjem ne bi bilo preobremenjeno z drugimi življenjskimi funkcijami oziroma opravili, kot je prebavljanje hrane. Če ne gre drugače, pazimo, da vsaj uro in pol prej ne uživamo težke hrane, pijmo pa veliko tekočine, najbolje vode, saj bomo med savnanjem zaradi potenja izgubili do litra in pol tekočine.
2. Pred začetkom savnanja se slečemo, snamemo nakit in si s kože odstranimo ličila. Nato se oprhamo in telo dobro otremo z brisačo. Koža se s tem razmasti, pore pa pripravijo za potenje. Zdaj smo pripravljeni na vstop v savno.
3. Preverimo, ali je sedišče oziroma ležišče v savni čisto. Če ni, ga splaknemo s prho.
4. Nato se udobno namestimo, sprostimo, poskusimo čim bolj mirovati in normalno dihati. Prvi cikel savnanja naj traja 10 do 15 minut. Če nam je (pre)vroče, se ohladimo pod prho.
5. Po savni sledi mlačna prha. Še zlasti pomembno je, da počasi ohlajamo glavo. Če smo v turški savni reden gost in smo se že navadili na vročino in visoko stopnjo vlage, se lahko oprhamo tudi s hladno vodo.
6. Med savnanjem se telo pregreje, srčni utrip pa pospeši, zato je ohlajanje telesa nujno. Pred hladno kopeljo ali ledeno osvežitvijo pod prho pa je priporočljivo počakati minuto ali dve in nekajkrat močno vdihniti. Šele nato se prepustimo učinkom mrzle osvežit­ve, ki povzroči krčenje razširjenega perifernega ožilja in izjemen občutek ugodja.
7. Zaradi nenadnih sprememb temperature se lahko pri ljudeh z nizkim krvnim tlakom pojavi vrtoglavica, zanje je počasno ohlajanje telesa toliko bolj pomembno, pa tudi za ljudi z visokim krvnim tlakom. Tem strokovnjaki svetujejo, da telo pred prhanjem ohlajajo dlje časa in se izogibajo hladni kopeli.
8. Po prhanju osušimo telo z brisačo in približno dvajset minut počivamo na ležalniku; toliko časa namreč telo potrebuje, da se ohladi.
9. Ko se ohladimo, lahko celoten postopek savnanja ponovimo.
10. Turška savna je idealna za pregrevanje telesa. Učinek parne kopeli bo še boljši, če v kožo vtremo solne kristale ali med. Sol deluje kot piling, ki odstrani poroženele celice, zaradi katerih je koža videti utrujena, med pa jo hrani in ji vrača gladek videz.

Parna savna ali turška kopel se priporoča:

• za lajšanje težav z dihali;
• za lajšanje težav s kožo in lasiščem;
• za lajšanje težav pri alergijah;
• za krepitev in spodbujanje imunskega sistema;
• za odpravljanje napetosti in stresa;
• za pospeševanje prekrvitve in boljši obtok;
• pri lažjih srčnih obolenjih (aritmija, blago povišan krvni tlak);
• pri obolenjih ožilja.

Savna ni za vsakogar

• Čeprav savnanje blaži in lajša marsikatero težavo, je načeloma primerno le za zdrave. Obisk savne ni primeren za ljudi s hujšimi boleznimi srca in ožilja, epilepsijo, tuberkulozo, kožnimi in akutnimi vnetji, rakavimi obolenji, nalezljivimi boleznimi, gripo, hudim prehladom ali drugim obolenjem, ki ga spremlja povišana telesna temperatura.
• Za ljudi, ki imajo težave z revmo in drugimi sklepnimi ter mišičnimi obolenji, izvajanje toplotnih šokov ni priporočljivo. Ti lahko povzročijo nasprotni učinek in še povečajo bolečine. Strokovnjaki svetujejo postopno ohlajanje telesa in uporabo tepidarija – ogrevanega ležišča, ki je namenjeno za postopno segrevanje telesa (na telesno temperaturo med 35 in 37 stopinjami Celzija) in s tem krepitev imunskega sistema, ne da bi obremenjevali prekrvitev. Tepidarij je sicer priporočljiv za preventivo, sprostitev in regeneracijo za vse starostne skupine.
• Ljudje s kardiovaskularnimi oboljenji naj savno uporabljajo zmerno oziroma naj se pred obiskom o tem posvetujejo z zdravnikom.