Za energijsko ozaveščene stanovalce

Katarina Hostar z družino živi v zelo dobri nizkoenergijski skeletno grajeni leseni hiši v Kranju. Načrtovala jo je sama, saj je arhitektka, z energijsko bilanco se je spopadel njen soprog Aleš Hostar. Novi dom, ki po izračunih in v praksi za ogrevanje porabi 18 kWh energije na kvadratni meter na leto, je, kakor pravi sogovornica, presegel vsa pričakovanja.

Kdaj ste bili najbliže temu, da bi nad gradnjo energijsko varčne hiše ali bivalnimi razmerami v njej obupali? Zakaj?

Odločitev o gradnji energijsko varčne hiše je bila sprejeta med projektiranjem in ostala neomajna tudi med gradnjo. Bivalne razmere pa celo presegajo naša pričakovanja.

Kaj šele zdaj veste o ogrevanju v vaši hiši?

Zaradi povsem konvencionalne zasnove ogrevalnega sistema – hišo ogreva kondenzacijski plinski kotel – glede tega ni novih spoznanj. Prijetno nas je presenetilo pasivno ogrevanje zaradi sončnih in notranjih dobitkov.

Kaj bi vsi morali vedeti o oknih in prezračevanju v energijsko varčnih hišah, pa najbrž ne vedo?

Zunanje stavbno pohištvo mora biti kakovostno in zrakotesno vgrajeno, kar pa narekuje nujnost vgradnje prisilnega prezračevanja.

Kaj bi spremenili oziroma naredili drugače, če bi gradili še enkrat?

Načrtovanje je bilo tako premišljeno, da ne bi spremenili prav ničesar.

Katera odločitev, ki ste jo med načrtovanjem ali gradnjo težko sprejeli, zdaj dobro vpliva na bivanje v hiši?

Vsekakor vgradnja prisilnega prezračevalnega sistema. Zanj se je bilo težko odločiti, ker smo v hiši želeli čim manj tehnologije oziroma tehnike, poleg tega je pomenilo dodaten strošek. Zdaj vemo, da je v energijsko varčnih hišah, ki so zrakotesne, ta sistem nujen in življenje brez njega ne bi bilo mogoče. Bivalne razmere so tudi zaradi prezračevanja zelo dobre.

Kateri je največji plus in kateri največji minus življenja v energijsko varčni hiši?

Največji plus je bivalno ugodje, predvsem notranja sevalna oziroma površinska temperatura obodnih konstrukcij. Ta je na stenah, steklenih površinah in na tleh prijetna in povsod enakomerna. Edini minus so dodatni stroški, povezani z izvedbo hiše.

Za bivanje v energijsko varčnih hišah naj bi veljala nekatera pravila. Na katero od njih se je bilo najteže navaditi?

Naš življenjski slog je bil že prej skladen s takim načinom bivanja, zato posebnih prilagoditev ni bilo. Energijsko zelo varčna hiša je smiselna za ozaveščene prebivalce, ki jim ni vseeno, koliko energije porabijo za svoje udobje. Vendar moram poudariti, da se zaradi tega nismo odpovedali ničemur.

Koliko nizkoenergijskih in pasivnih hiš ste si ogledali, preden ste se odločili za gradnjo?

K odločitvi za gradnjo nizkoenergijske hiše je pripomogla udeležba na več izobraževanjih. Podobne objekte smo si ogledali šele tik pred izvedbo hiše.

Kaj je prevesilo tehtnico, da ste se odločili za montažno gradnjo?

Hitrost izvedbe in preprosto reševanje detajlov.

Ali nameravate energijsko bilanco hiše v prihodnje še izboljšati in kako?

Ne, vse predvidene ukrepe smo že izvedli.

Delo in dom, 12. januar 2011

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE