Katero je prvo vprašanje, ki si ga mora graditelj postaviti, in kakšen odgovor mora nanj dobiti, preden izbere stavbno pohištvo?
Pri izbiri stavbnega pohištva moramo biti pozorni predvsem na njegovo kakovost in energijsko učinkovitost, zadostiti pa moramo seveda tudi pogojem, ki jih predpisujejo zahteve po t. i. svetlobni higieni v stavbah. Pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah so zahteve glede energijske učinkovitosti in naravne osvetljenosti zagotovljene že z optimiranjem sončnih dotokov in toplotnih izgub skozi zastekljene površine, zato so pasivne hiše svetle in sončne, saj so načeloma bioklimatsko načrtovane. Pri prenovi starejših objektov pa se srečujemo z omejitvami, tako lahko okna zaradi večje energijske učinkovitosti in boljše osvetljenosti, na primer na jugu, povečujemo samo v skladu s pogoji soglasodajalcev.

Na kaj morajo biti graditelji še pozorni pri izbiri stavbnega pohištva oziroma na kaj največkrat pozabijo?

Poleg gradbenofizikalnih lastnosti, ki določajo izbiro okna, je tu še dejstvo, da je stavbno pohištvo treba v njegovi življenjski dobi, ki lahko presega tudi 50 let, vzdrževati. Drugi vidiki se nanašajo na tehnična merila. Tako so za zagotavljanje stabilne klime v poletnem času poleg samega okna pomembna tudi senčila. Dodatno »varovanje« pozimi je še posebno v preteklosti, ob energijsko manj učinkovitih zasteklitvah, omogočala nočna toplotna zaščita, ki je funkcijsko lahko vključena v senčilo, lahko pa je ni. Po samem nakupu oken pa je pomembno pravilno načrtovanje vgradnje okna v odprtine ovoja stavbe ter nadzor samega izvajanja.

Kako ujeti ravnotežje med energijsko učinkovitostjo stavbe in primerno velikostjo steklenih površin, ki zagotavljajo dovolj svetlobe v bivalnih prostorih? Kako velikost steklenih površin vpliva na toplotne izgube stavbe?

Delež toplotnih izgub in dotokov skozi zastekljene površine je določen predvsem s samo arhitekturno zasnovo stavbe, njenim grajenim okoljem in klimatskimi danostmi na lokaciji. Na energijsko bilanco steklenih površin vplivajo tako poleg gradbenofizikalnih lastnosti okna še orientacija steklenih površin, zunanje ovire (drevesa, nadstreški, senčila), velikost in oblika oken, globina in način vgradnje okenskega okvirja, njegove mere ipd. Večji je delež steklenih površin, večji bo vpliv na celotno energijsko bilanco, zato mora biti zasteklitev skupaj z okvirji, predvidenimi senčili ipd. toliko bolj kakovostna. Pri večjih steklenih površinah zato praviloma vgrajujemo okna z nižjo toplotno prehodnostjo, priporočena je izključna uporaba sodobne trojne zasteklitve, tako da so toplotne izgube čim manjše. Pri starih oknih so toplotne izgube skozi neustrezne zastekljene površine in netesne okvire zelo velike. Zamenjana okna morajo biti kakovostna, energijsko učinkovita, s toplotnoizolacijskimi okenskimi okviri in energijsko učinkovito zasteklitvijo. Načeloma pa velja, da ima povprečno okno v stavbi, seveda s sodobno zasteklitvijo, pozitivno letno energijsko bilanco. To pomeni, da navkljub nekajkrat večjim toplotnim izgubam v primerjavi z zunanjim zidom ali streho sami pasivni solarni dobitki »premagajo« toplotne izgube – rezultat je torej pozitiven.

Kdaj svetujete vgradnjo lesenih in kdaj plastičnih oken, kdaj je morda boljša izbira kombinacija aluminija in lesa? Od česa je to odvisno?

Svetujemo predvsem vgradnjo čim bolj kakovostnih oken s čim manjšo toplotno prehodnostjo. Zasteklitve so ne glede na material okvirjev lahko enake, torej so neodvisne od izbora materiala. Za kakšen okenski okvir se bomo odločili, je odvisno predvsem od arhitekturne zasnove in predvidenega načina vzdrževanja stavbnega pohištva, velikokrat pa je za izbiro pomembna tudi cena. Žal je merilo cene v praksi predvsem pri prenovi obstoječih stavb tisto, ki vpliva tudi na manj primeren videz saniranega objekta.

Kako pomembna je pravilna in kakovostna vgradnja oken in vhodnih vrat? Kaj so lahko neželene posledice nepravilne vgradnje?

Nepravilna vgradnja stavbnega pohištva lahko bistveno vpliva na zrakotesnost celotne (novograjene) stavbe in na pojav toplotnih mostov na mestu vgradnje – torej vpliva tudi na porabo energije za ogrevanje. Pri nizkoenergijskih in pasivnih stavbah so pogoji vgradnje oken strogo predpisani, tako toplotna prehodnost vgrajenega okna ne sme preseči 0,8 W/m²K. Za primer vpliva vgradnje na končne karakteristike samega stavbnega pohištva pa naslednji argument: »pasivno« okno ima zasteklitev s prehodnostjo 0,6 W/m²K, okvir tega okna pa recimo 0,7 W/m²K, vendar navkljub korektno rešenemu detajlu vgradnje ter sami izvedbi končna prehodnost zaradi slednjega lahko celo preseže vrednost 0,8 W/m²K. To je vpliv vgradnje ... Z zrakotesno vgradnjo in zrakotesnim stavbnim pohištvom želimo seveda tudi zmanjšati stopnjo nenadzorovanega prezračevanja na potrebno raven. Opozoriti velja, da je pri oknih, ki dobro tesnijo, potrebno aktivno prezračevanje z večkratnim kratkotrajnim odpiranjem oken ali učinkovitejše in udobnejše, z nadzorovanim stalnim prezračevanjem (z vračanjem toplote odpadnega zraka), da zadostimo higiensko-tehničnim zahtevam.

mag. Miha Praznik,

vodja projektov na centru za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo GI ZRMK.

Delo in dom, 25. april 2007