Na bivalne razmere vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup, pretemno stanovanje in težave s kriminalom ali vandalizmom. Gospodinjstev, ki so imela lani težave z onesnaženostjo okolja, je bilo 16 odstotkov (prav toliko kot v letu 2015). Takih, ki so imela težave s hrupom, je bilo 15 odstotkov, kar je odstotno točko več kot v 2015. Pet odstotkov jih je menilo, da živijo v pretemnih stanovanjih. Težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici pa jih je omenjalo devet odstotkov, kar je nekoliko manj kot v letu pred tem.

Po ugotovitvah Sursa se je povečal delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, in sicer za dve odstotni točki. V letih 2014 in 2015 je znašal 12 odstotkov, v letu 2016 pa 14 odstotkov. Delež tistih gospodinjstev, ki so se s svojimi dohodki težko oz. zelo težko prebila skozi mesec, pa se je zmanjšal, in sicer v dveh letih za tri odstotne točke: z 32 odstotkov leta 2014 na 29 odstotkov v letu 2016.

Od gospodinjstev, ki so v letu 2016 živela v najemniških stanovanjih, jih je 51 odstotkov izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 25 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki so zelo težko ali težko preživela iz meseca v mesec, je bil največji v koroški (48-odstoten), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (22-odstoten).