Delo imamo naročeno že vrsto let. Srede, ko pride Deloindom, so postale tisti dan v tednu, ko željno pričakujem prebiranje (in predvsem ogled fotografij) meni najljubše rubrike, kjer so predstavljena lepo urejena in prenovljena ali nova stanovanja. Slike se vtisnejo v spomin, ker vse prenove delujejo sveže, barvito in lahkotno, se vključi domišljija. Pogosto prebiram tudi nasvete za arhitekturne rešitve, zato so srede iz tedna v teden postajale resnejši opomnik, da bo »kakor veš in znaš« treba nekaj storiti v naslednjem primeru:

Blokovsko naselje v Ljubljani, ob eni najbolj prometnih vpadnic, stanovanje je v celoti obrnjeno proti njej. Trušč in hrup 40.000 tovornih in drugih vozil dnevno. Štirideset let – kar so za moške fantastična leta, so za razpadajoča enoslojna, nevzdrževana, energijsko potratna okna leta, ko bi že davno morala na smetišče zgodovine, saj je živeti v tako hrupnem stanovanju enako, kot če bi šotoril na zelenici med pasovi v eno in drugo smer. V podobno »žlahtnem« stanju notranjost stanovanja. Hvala bogu (bolj kot njemu Jazbinškovemu zakonu), da ga sploh imamo. Instalacije kričijo po prenovi, predvsem kuhinja je željna družbe motorne žage (glej sliki 1 in 2). Mama samohranilka se je vse življenje trudila po svojih najboljših močeh, in ko bi lahko v času zaslužene upokojitve začela uživati sadove svojega dela, je prišla preizkušnja v obliki hude bolezni, ne ene, v ožji družini se jih je nabralo za pravi medicinski leksikon. Par let sem, njen edini otrok, ob svojih obvezah in kreditu, v nogavico spravljala vse, kar sem lahko, tudi z dodatnimi deli. Vedela sem, da iz več razlogov ne bo sprejela predloga za nujno prenovo, zato so se zbrali Božiček, Dedek Mraz, Miklavž in vsa ostala darilonosna bitja in temačen zimski čas ožarili z novico, da kanijo prinesti nova okna in kuhinjo. Njim pač ne moreš reči ne.

Razstavni eksponat kuhinje sem kupila na oko. Brez metra. Zmagovalna kombinacija ugodne cene, všečnosti in vse vključene bele tehnike. To je bil najbolj romantičen del prenove. Zamenjaš kuhinjo, pa je, sem naivno pomislila. Pravzaprav je bila svojevrstno osvobajajoča tudi faza družabnega pakiranja stvari, navdušenega razbijanja starih ploščic (bele 15 x 15, še pomnite tovariši?), demontaže dvojih notranjih vrat in metanje delov kuhinje v kontejnerje ljubljanske deponije. Šele nato se je zares začel križev pot (glej sliko 3). Najti in koordinirati mojstre, prestaviti elektriko, vodo, plin, položiti nove ploščice, brezpogojno zaupati »nadzorniku«, ki je takšne prenove ljubiteljsko naredil že nekajkrat (celo on prelista Deloindom, pa tudi kaj pokomentira zraven, oja!), in v centrih z gradbeno opremo vsakič znova ugotoviti, da greš samo po pest žebljev in si ob 50 evrov.

Mesec dni kasneje, ko so si mojstri nehali podajati kljuko in vzorno drug za drugim končali vsa dela, je prišla na vrsto montaža kuhinje, pri čemer smo omaro za vgradni hladilnik dopolnili z nekaj policami in jo spremenili v nujno

potrebno shrambo za živila. (medklic: kupljena brez metra v praksi pomeni, da je bilo treba eno od sten s knaufom podaljšati za 20 cm, kar niti ni tako slaba ocena »na uč«, kajne?). Ko je zasijala v vsej svoji lepoti in z novimi led-lučkami, je bilo jasno, da ji stara kuhinjska miza iz ratana z razdrapanimi stoli ne more delati družbe. Pa sem odromala še po nekaj razstavnih eksponatov in znova ugotovila, da se da do nove, moderne in uporabne podobe z nekaj iznajdljivosti priti tudi precej ugodno (glej sliki 4 in 5).

V aprilu se je odvila še montaža novih štirislojnih oken po vsem stanovanju (ob naročilu je sicer sledilo grenko spoznanje, da za plastična okna Eko sklad ne povrne niti centa). Balkonska vrata iz spalnice in dnevne sobe smo zamenjali z drsnimi, ki se lažje odpirajo, na povsem zaključno delo s knaufom pa čakajo še stičišča med okenskimi robovi in stenami, kar bo dokončano med prvomajskimi prazniki (kako pa naj človek drugače počasti praznik dela, če ne prav z delom!?!). Prenova je uspešno sledila več elementom, ki jih Deloindom bralcem vztrajno polaga na dušo in v srce: zamenjava oken za prihranke energije (in nočni mir), odpreti prostor z minimalnimi posegi za maksimalen učinek (odstranitev nepotrebnih notranjih vrat), spremeniti pogled na dom (povezava kuhinjskega in jedilnega dela v eno večjo odprto in svetlo enoto) ter temeljito prenoviti dotrajane instalacije.

Mama danes navdušeno pove, da so jo dobri zimski možje s prenovo zares osrečili in da je spanje postalo angelsko. In prav to sem si želela zanjo.