Če novi zakon, katerega predlog je v četrtek soglasno potrdila vlada, ne bo sprejet do konca leta, se bo novo vrednotenje opravilo po veljavnem zakonu. Ta pa ima pomanjkljivosti, med drugim lastnikom ne omogoča sodelovanja pri vrednotenju, kar pa novi zakon popravlja.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman glede na strokovno-tehnično usklajenost predloga in soglasno podporo vlade ocenjuje, da bi lahko bil novi zakon v DZ sprejet do konca leta.

Lastniki bodo lahko pri določanju vrednosti nepremičnini sodelovali najprej pri oblikovanju modelov vrednotenja, nato pa z morebitnim uveljavljanjem posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali.

V novem sistemu ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti - ta se sedaj izvede, če se cene na določenem območju v zadnjem letu spremenijo za več kot 10 odstotkov - in generalnega vrednotenja na štiri leta, ampak je predvideno preverjanje modelov na vsaki dve leti.

Letos septembra bodo indeksacijo še izvedli na podlagi veljavnega zakona, nato pa bo prihodnje leto sledilo novo generalno vrednotenje, predvidoma, kot omenjeno, po novem zakonu. Po sprejemu zakona in pred novim vrednotenjem bodo oblikovali nove modele vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin, pri čemer bo lahko prek javne razgrnitve (v času katere naj bi bil mogoč tudi poskusni izračun vrednosti) sodelovala zainteresirana strokovna in splošna javnost.

Lastniki bi lahko po pričakovanjih ministrstva obvestila z novimi pripisanimi vrednostmi prejeli decembra 2018. Obvestila ne bodo upravni akti, ampak le informacija lastniku, v njih pa bo med drugim navedeno tudi, kateri organ je pristojen za spreminjanje katerega podatka.

Za čim bolj realno oceno vrednosti so ključni točni podatki o nepremičnini, ki ustrezajo dejanskemu stanju. Zato na ministrstvu za finance lastnikom svetujejo, naj preverijo podatke v evidencah. Za to ni treba čakati na sprejem novega zakona, ampak je mogoče podatke urediti že sedaj, poudarjajo.

Predvidena je sprememba tudi zakona o evidentiranju nepremičnin, po kateri bodo lastniki morali posodabljati podatke v registru nepremičnin, podatke, ki so po naravi katastrski, pa bo predviden enoten postopek s spreminjanjem podatkov tako, kot velja za kataster stavb. Za spreminjanje podatkov v katastru stavb in tudi v zemljiškem katastru je treba postopke sprožiti pri Gursu, izjema so podatki o dejanski rabi zemljišč, za katere je pristojno kmetijsko ministrstvo. Pri Gursu je treba urejati tudi podatke, ki so samo v registru nepremičnin (ti so bili zbrani v okviru popisa nepremičnin). Za podatke o namenski rabi zemljišč in o komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljiščih so pristojne občine. Točnost podatkov po površini Gurs preverja na podlagi aeroposnetkov in v primeru večjih odstopanj preveri stanje na terenu in po potrebi lastnika pozove, da podatke popravijo.

Ugovor zoper pripisano vrednost bo mogoč z uveljavljanjem posebnih okoliščin, in sicer po predpisanem postopku, pri čemer bo zakon predvidel določene "tipske" okoliščine, katerih dokazovanje bo poenostavljeno in ne bo zahtevalo individualnih cenitev. Te pa bodo potrebne za dokazovanje posebnih okoliščin, ki jih zakon ne bo predvidel. Upravičenost spremembe vrednosti bodo organi presojali ob pomoči posebne strokovne komisije. Upoštevale se bodo okoliščine, ki bi pripisano tržno vrednost spremenile za vsaj 20 odstotkov.

PREBERITE ŠE: Davka na nepremičnine v tem mandatu ne bo