Ureditve vrta se je treba lotiti celostno in premišljeno, podobno kot notranjosti hiše. »Dobro načrtovani vrtovi so vseobsežni in večplastni prostori bivanja, druženja, dela, igre in učenja. Zato je težko opredeliti, kaj točno bivalni del vrta sploh je. Menim, da mora biti vsak zasnovan tako, da omogoča in spodbuja bivanje zunaj čim večji del leta,« pravi krajinski arhitekt Mitja Škrjanec in dodaja, da se izhodišče za zasnovo vedno opira na celovito organizacijo uporabe vrtnega prostora in na komunikacijo z grajenim tkivom hiše, vedno pa izhaja tudi iz potreb in pričakovanj naročnika.

Na vrtu osem mesecev na leto

Preživljanje časa na prostem, natančneje na domačem vrtu, terasi ali koščku narave, sicer povezujemo s pomladnim in poletnim časom, a kakor pravi sogovornik, lahko na vrtu udobno bivamo v povprečju od osem do deset mesecev v letu, le obračati se moramo s soncem. »Za pozno zimsko in zgodnje spomladansko užitkarjenje po službi naj ima vrt sončno teraso na jugu. Če bo ob njej še kako listopadno drevo, jo bomo z veseljem uporab­ljali tudi v vročih poletnih popoldnevih, ko bo gosta krošnja dajala prijeten senčni hlad. Tisti, ki si lahko vzamejo čas za jutranjo kavo, naj imajo majhno teraso na vzhodu za prehodne spomladanske in jesenske mesece ter en kotiček na zahodu za polet­na jutra,« predlaga Škrjanec in dodaja, da je za skladno bivanje s koščkom zemlje zelo pomemben tudi naš vsakodnevni način življenja, saj bivalni deli vrta za polno zaposleno mlado družino niso nujno enako umeščeni v prostoru kot za upokojeni par.

Izhodišča pri izboru materialov, ki jih umestimo v bivalni del vrta, so po Škrjančevih besedah različna, sledijo pa konceptu arhitekture hiše, interierja in celoviti podobi vrta. Po njegovih izkušnjah so tudi finance zelo pomemben jeziček na tehtnici, niso pa njuno vodilni ali odločilni. »Včasih želimo z naročniki ustvarjati skladje, drugič pa zavest­no težimo h kontrastu. Velikokrat je arhitektura objekta geometrijsko stroga s skrbno izbranimi barvnimi lestvicami materialov in izčiščenih ploskev, na vrtu pa si zaželijo divje prvinskosti, obvladljive naravnosti in to se kaže tudi pri izboru gradnikov in opreme,« pravi sogovornik.

Terasa ob hiši ali sredi zelenja

Terasa je največkrat del bivalnega vrta oziroma podaljšek notranjih prostorov, na primer dnevne sobe, kuhinje in jedilnice, lahko pa je umeščena tudi v kak bolj skrit kotiček sredi zelenja. Lahko je členjena, enotna, razmeroma preprosta ali zasnovana v več nivojih. Lahko je odmaknjena od objekta, se ga dotika ali celo povezuje različne točke na vrtu. Pogosto je vezni člen med objektom in odprtim prostorom – vrtom. »Terasa naj bo udobna, lahko dostopna in uporabniku po meri. Poleti senčna, spomladi in jeseni sončna, pozimi pa sončna in zavetna. Če je to terasa z jedilno mizo, naj bo poudarek na kakovosti in udob­ju vrtnega pohištva, preprosti uporabnosti tlakovanja in ustrezno hladnem senčenju,« še poudarja krajinski arhitekt. Ob tem ne smemo pozabiti na osvetlitev, ki zahteva posebno pozornost, in prijetne vonje dišečih rastlin v bližini ter usmerjene poglede v izrazite vrtne motive iz notranjih bivalnih prostorov.

Kotički za uživanje

A terasa ni edini kotiček na vrtu, kjer lahko preživljamo čas na prostem. Kot pravi sogovornik, je možnosti skoraj nešteto. »Na vrtu imate lahko svojo peščeno plažo z ležalniki, piknik prostor z vrtnim kuriščem, veliko gnezdo v krošnjah dreves, visečo mrežo med dvema starima jablanama, leseno klop pod cvetočo pergolo, vrtni paviljon sredi gred s paradižnikom in bučami, lesen pomol s pogledom na zasnežene vršace ali pa le preprosto leseno gugalnico na starem orehu,« našteva krajinski arhitekt in ob tem poudarja, da prostoru dajejo smisel naša raba, naše potrebe in tudi naši spomini.

Osvetlitev in senčenje

Pri ureditvi terase sta pomembna tudi osvetlitev in senčenje. Oboje je dobro načrtovati hkrati s celostno zasnovo vrta. Kot pravi sogovornik, z osvetlitvijo nikar ne pretiravajmo. »Pomembno je, da so ustrezno osvet­ljene dostopne površine in površine, kjer se dlje časa zadržujemo. Na terasi je osnova razpršena enakomerna svetloba, ki naj ne bode v oči in nam omogoča udobno uporabo ter jo lahko kadar koli preprosto ugasnemo,« pravi Škrjanec. Pozabiti pa ne smemo na ambientalno osvetlitev, ki po njegovih besedah prefinjeno dopolnjuje zasaditev in podobo nočnega vrta. »Vir ambientalne svetlobe naj bo skrit tako, da ne sveti nam v oči, ampak osvetljuje bistvene prvine vrta. Smiselno je tudi, da uredimo vrtno osvetlitev na svetlobni senzor, da se luči ugasnejo, ko gremo spat,« še predlaga sogovornik.

Za prijetno bivanje na vrtu v najbolj vročih mesecih je zelo pomembno senčenje. Možnosti imamo ogromno, od preprostega platna, ki ga vpnemo v nosilce in po potrebi odstranimo, tekstilnih jader do senčnikov, markiz, pergol, ki so lahko obrasle z vzpenjavkami, prekrite s platnom, kaljenim steklom ali celo s kovinskimi žaluzijami, nameščenimi horizontalno, ki zaščitijo tudi pred nekaj kapljami dežja. A kakor poudari sogovornik, ni prijetnejše sence, kot jo daje odraslo drevo. »Hladna je in prijetna za oči. Zato vedno pomislite več kot samo dvakrat, preden posekate drevo, ki ga je nekdo za vašo senco posadil pred mnogo leti. Hkrati pa razmišljajte, katero boste posadili zdaj, da bo nekomu iz prihodnosti ponudilo hlad v vročem poletnem dnevu,« poudarja krajinski arhitekt.