Na splošno veljajo za opremljanje manjše spalnice enaka oziroma podobna pravila kot za večje. Kakor pravi arhitektka Nina Belopav­lovič, je treba paziti, da se vrata v prostor ne odpirajo tik ob vzglavju, upoštevati minimalni odmik postelje od obodnih sten in se poskušati izogniti postavitvi tik pod okno, saj se tam mikroklima najbolj spreminja. Po minimalnih standardih naj bi bila postelja od stene, omare ali druge ovire odmaknjena vsaj 45 cm, v praksi pa pri načrtovanju upoštevajo odmik 60 cm, ki omogoča poleg gibanja ob postelji tudi udobno sedenje in vstajanje z ležišča ter dovolj prostora za preoblačenje postelje. Nekaj prostora za premikanje lahko pridobimo z ožjim ležiščem (mlad par lahko dokaj udobno spi že na vzmetnici širine 140 cm). Minimalna površina spalnice, kakor pravi sogovornica, bi bila: (širina postelje + 2 x 60 cm) x (dolžina postelje + 60 cm). Če ob eno steno postavimo še garderobne omare, moramo prišteti 60 cm za globino omar in vsaj 30 cm za njihovo odpiranje. Ob tem je treba upoštevati še vrata, če se odpirajo v spalnico, in način odpiranja garderobnih omar. Pri drsnih vratih porabimo manj prostora, pri klasičnih krilnih pa ga potrebujemo tako za odpiranje vratnega krila kot za to, da pri odpiranju naredimo korak nazaj, enako velja pri seganju na spodnje police ali v predale, pojasnjuje arhitektka.

Pri postelji si navadno želimo odlagalno površino, če ni prostora za nočni omarici, pa vsaj kakšno poličko. Bolj kot mere nočne omarice ali odlagalne poličke je pomembno, kako visoko jo namestimo, pravi Belopav­lovičeva in dodaja, da mora biti na dosegu roke, drugače je neuporabna, na njej pa dovolj prostora za knjigo, očala, kozarec vode ... Če bo na njej lučka, mora snop svetlobe segati do bralca, torej do sredine njegove polovice postelje. Za ta namen so po njenih besedah sodobne, le malo od tal dvignjene police neuporabne. Alternativna rešitev so stenske svetilke, ki jih lahko tudi premikamo ali celo uravnavamo kot, pod katerim pada svetloba. Tisti, ki bere pred spanjem, ima tako zagotovljeno idealno svetlobo, drugi ob njem pa lahko spi, ne da bi ga motila prižgana luč.

Kjer je na levi in desni strani postelje premalo prostora, nekaj več pa za vzglavjem, lahko odlagalno polico namestimo za glavo in jo toliko dvignemo, da deluje kot naslon za glavo. Pri višini vzmetnice 55 cm od tal je priporočena višina panela za glavo okoli enega metra.

Kam z garderobno omaro?

Če je prostor premajhen, je vanj nesmiselno tlačiti garderobne omare, odgovarja arhitektka. V takem primeru se odločimo za predalnik, v katerega bomo pospravili, na primer, perilo in nogavice. Lahko izberemo tudi dva manjša in ju uporabimo kot nočni omarici. Za shranjevanje lahko izkoristimo prostor pod posteljo, ki je lahko dvižna ali s predali. Obe različici ponujata nekaj dodatne shranjevalne površine. Če ima spalnica visok strop, se lahko postelja dvigne na tako imenovano platformo, torej toliko, da pod njo pospravimo tudi visečo garderobo, pravi sogovornica. Pri tej rešitvi porabimo nekaj prostora za dostop do ležišča: stopnice ali lestev, zato je bolj primerna za prva stanovanja in mladinske sobe, ne pa toliko za starejše ljudi.

Kadar je spalnica v zelo dolgem in ozkem prostoru, je po besedah arhitektke najbolj smiselna umestitev garderobe za vzglavjem z dostopom z ene ali obeh strani postelje.

Garderobnih omar v spalnici ne priporoča v mansardnih stanovanjih. »V njih po eni strani že sam naklon stropa poveča občutek utesnjenosti, po drugi pa je treba posteljo umestiti tako, da omogoča varno vstajanje, zaradi česar ostane le malo visokih površin, ki bi sploh zadoščale za omare. Zato pa je ob parapetnih zidovih mogoče postaviti predalnike ali omarice za manjše kose oblačil,« pojasnjuje Belopavlovičeva.

Spalnica je prostor sprostitve, zato je po besedah arhitektke zadnje, česar si želimo, da bi se zjutraj zbudili v odlagališču oblačil, polnem navlake. Omare, če jih že moramo obdržati v spalnici, naj bodo zato zaprte in čim bolj nevtralnih in nevpadljivih barv.

Na videz večji prostor

Da bo ta mala spalnica čim bolj prijetna in vsaj na videz prostorna, pa se da doseči z manjšimi »triki«. Na primer, svetuje arhitektka, z nekoliko dvignjeno posteljo. »Dvig spalne površine od tal pomeni drugačno percepcijo samega prostora. Če je postelja nizko, bo prostor med ležanjem videti še manjši, z višino pa se razmerje med obodnimi stenami in stropom uravnovesi in občutek utesnjenosti se zmanjša,« pojasnjuje arhitektka. Hkrati pod posteljo pridobimo površino za shranjevanje, ki je v majhni spalnici običajno primanjkuje.

Preprost in tudi najcenejši poseg je po besedah sogovornice uporaba barve ali tapete. Vedeti moramo le, da temne barve dojemamo, kakor da se nam približujejo, vsiljujejo, manjšajo prostor, svetle pa, kakor da se odmikajo in prostor navidezno razširijo. Če, na primer, za strop izberemo za odtenek tem­nejšo barvo od tiste za stene, ga bomo optično znižali, stene pa se bodo zato na videz razširile. Podoben učinek lahko dosežemo s tapetami: veliki vzorci bodo prostor pomanjšali, drobni pa povečali. Vertikalni vzorci bodo strop povišali, horizontalni pa znižali in hkrati optično razširili stene.

Barve in osvetlitev

Barve v spalnici naj bodo umirjene, ne pretemne, poudarja sogovornica, lahko si eno steno, praviloma tisto za vzglavjem postelje, omislimo v kontrastni barvi ali vzorcu, ki deluje kot ozadje. Pri izbiri barv moramo biti pozorni tudi na to, na katero stran neba je umeščena spalnica. »Prostori, obrnjeni na sever, nimajo neposredne sončne svetlobe in že v osnovi delujejo hladno, s hladnimi barvami, kot so bela, modra, zelena, to le še poudarimo, zato so za severno lego primernejše tople barve,« poudarja arhitektka.

V spalnici naj bi bil poudarek na ambientalni osvetlitvi. To dosežemo z lučkami ob postelji, ki so lahko hkrati luči za branje. »Spalnica je prostor, kjer se poskušamo za vsako ceno izogniti sredinskim stropnim svetilkam. Pri ležanju na hrbtu postanejo zelo moteče, kar lahko delno omilimo z možnostjo nastavitve jakosti svetlobe,« pravi Belopavlovičeva. Še bolj priporočljivo je namestiti več svetil po obodu, tako da osvetljujejo stene navzgor ali navzdol, odvisno od višine postavitve in višine stropa.

Ponudba iz domačih salonov

Pri opremljanju majhnega prostora je najpomembnejša odločitev o položaju in velikosti garderobne omare in postelje, pravijo v podjetju Alples. Drugi elementi, kot so nočne omarice, komode in regali, ambient le dopolnjujejo. Kot dodaten shranjevalni prostor predlagajo tako imenovani most nad postel­jo ali zaboj ob vzglavju postelje, ki je hkrati polica za odlaganje.

V salonu Luster poudarjajo, da je zlasti pomembna dobra funkcionalna zasnova, ki izkoristi prav vsak del prostora. Pri pohištvu so zanimiva možnost zložljive postelje. Za manjše spalnice običajno priporočajo posteljo za vzmetnico širine 160 cm, pri tem pa naj bi bilo njeno ogrodje manj masivno, da zasede čim manj prostora. Pri vprašanju shranjevanja je, kakor pravijo v salonu, zelo pomemben izkoristek prostora, zato naj garderobna omara sega do stropa in ima drsna vrata, ki ne potrebujejo prostora za odpiranje. Prav tako je treba dobro razmisliti o organizaciji notranjosti, to je polic, obešalnikov in predalov.

V večini podjetij in salonov, ki imajo v svoji ponudbi opremo za spalnice, se najde tudi pohištvo za majhne prostore. Dimenzije postelj so sicer standardne (140, 160 in 180 x 200 cm), a pri omejeni površini priporočajo širino 160 ali 140 cm, čeprav bo slednja za marsikoga že zelo tesna. Za dober spanec se je bolje odreči nočni omarici ali pa garderobo preseliti na hodnik. Tudi pri garderobnih omarah je ponudba zelo prilagodljiva, saj se da izbrati različne širine, višine in globine. A včasih je najboljša rešitev vgradna omara, narejena po meri, saj je popolnoma prilagojena prostoru in se lahko izkoristijo kakšni nepravilni koti in kotički, ki bi drugače ostali neuporabni. Po izkušnjah Nine Belopavlovič ljudje največkrat poiščejo pomoč arhitekta ravno takrat, ko se znajdejo pred problemom pomanjkanja shranjevalnega prostora v spalnici. »Arhitekti, ki se ukvarjamo z notranjo opremo, v zadnjem času opažamo še eno težavo: načrtovalci večstanovanjskih zgradb pogosto v spalnico vrišejo manjše kose pohištva, kot bi morali biti,« pravi. Za zakonsko posteljo, ki se na videz, na podlagi izrisa, zdi razkošna, saj gre očitno za kvadrat, torej ležišče dimenzij 200 x 200 cm, se po besedah sogovornice na objektu izkaže, da bi v resnici morala biti precej manjša: 180 x 180 ali celo 160 x 160 cm. To pa je seveda premalo, saj mora biti postelja dolga vsaj dva metra, če ne celo 10 cm daljša. Ko poskušamo v tak prostor umestiti še garderobne omare, je nemogoče, pravi arhitektka, saj je celo premikanje okoli postelje zelo oteženo.