Nastal je podest, izdelan iz lesenih opažnih plošč, s katerim so polovico dnevne sobe dvignili za pol metra. Na njem so uredili otroško sobico velikosti 3,6 x 2,25 metra, kar zadostuje za dve enojni postelji, omare za oblačila in igrače, knjižne police in dokaj udoben prostor za igro. Sobica je od dnevnega prostora ločena s pregrado, ki omogoča intimo, hkrati pa je na drugi strani izkoriščena kot vzglavje postelje in odlagalna ter shranjevalna površina. Do sobice se dostopa po dveh stopničkah in skozi simbolična vratca, ki za povrhu vabijo k otroški igri. Pod podestom je nastal prostor za izvlečni predal na kolescih, v katerem se skrivajo ležišče (širine 140 cm) za starše in shranjevalni predali po vsej dolžini. Prej omenjena pregrada ima ob vzglavju postelje odlagalno površino in vgrajene LED-luči za branje v postelji. V njej pa so skrite še knjižne police in vitrina. V drugo polovico sobe so umeščeni garderobna omara, predalnik s televizorjem in manjši kavč.

»Osnovna želja je bila v enosobnem stanovanju urediti otroško sobo, zlasti udoben igralni prostor, kjer se otroka lahko sproščeno igrata, ne glede na dogajanje v dnevni sobi, in tam tudi pustita igrače. Poleg tega sta si starša zelo želela pravo posteljo, ki je skrita, a lahko dosegljiva. In če prištejemo še željo, da bi imeli tudi dnevno sobo in s tem vse, kar družina potrebuje za bivanje, se je po razmisleku in ovrženi prvi ideji o posebnem pogradu za otroka porodila zamisel o podestu,« pojasnjuje arhitektka Anja Korsič Mravlje. Pri preoblikovanju prostora so uporabili tudi obstoječe elemente pohištva, saj so želeli ohraniti opremo, ki je že bila v stanovanju, in tako zmanjšati stroške prenove.

Pri urejanju majhnega stanovanja, pravi arhitektka, moramo upoštevati uporabnikove življenjske navade, njegove prioritete in tudi želje. »Odločiti se je treba, čemu dati prednost. V tem primeru smo dali prednost otroški sobici in bili prisiljeni preseliti večji del knjig v klet,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je smiselno razmišljati tudi vnaprej: na primer, kakšne možnosti imamo, če se scenarij bivanja spremeni. Zato je dobro, da rešitev omogoča prilagodljivost. »Premisliti moramo, kako lahko stanovanje povečamo, kako najbolje uporabimo prostor, ob tem pa zagotovimo dovolj shranjevalnih površin,« še pravi arhitektka. Shranjevalne površine naj bi bile čim bolj skrite in zaprte, da prostor ni preveč nasičen. Najbolje je, da je pohištvo izdelano po meri, saj le tako izkoristimo vsak kotiček.

»V našem stanovanju smo ohranili obstoječo garderobno omaro z ogledali na drsnih vratih, veliko shranjevalnega prostora smo pridobili pod podestom, saj z izvlečnimi predali uporabimo ves prostor z izjemo dela, kjer se skriva postelja. Zapolnili smo tako rekoč vse skrite kotičke,« še pojasnjuje. Pod stopničko, po kateri se stopi na podest, je tako nastal predal za shranjevanje otroških copat, pručka v kopalnici je hkrati škatla za shranjevanje igrač, s katerimi se otroka igrata med kopanjem, prav tako je shranjevalni prostor pod klopjo na balkonu. Veliko pohištva, primernega za zelo majhna stanovanja, je sogovornica videla v Parizu, kjer je ta ponudba po njenih izkušnjah precej večja kot pri nas. Seveda pa je po njenem rešitev za problem shranjevanja tudi v zmanjševanju števila stvari, ki jih imamo: »V stanovanju ohranimo tisto, kar uporabljamo in kar nam je ljubo.« Poleg tega naj bo oprema večnamenska in inovativna, a hkrati elegantna, da kljub majhni kvadraturi ustvarja izčiščen prostor, v katerega lahko umestimo tudi kaj lepega, kar nam je všeč.

Idej za majhna stanovanja, s katerimi se kot arhitektka največ ukvarja, ima Anja Korsič Mravlje še kar nekaj na zalogi. Po njenih izkušnjah ljudje največkrat želijo skriti posteljo, ki še vedno simbolizira intimo, čeprav je v današnjem načinu živ­ljenja in dela za nekatere postala osrednji del stanovanja. Veliko družin razmišlja o delitvi dnevne sobe na spalnico ali otroško sobico. »V enem primeru sem predlagala posteljo v tako imenovani večnamenski 'škatli', v kateri se skriva postelja pograd, na eni strani garderobna omara, na drugi pisalna miza in na pogradu igralni prostor. Da bi bil izkoristek še večji, smo celotno konstrukcijo dali na kolesca, kar omogoča različno uporabo prostora. Stranica, ki meji na dnevni prostor, je bila perforirana in je omogočala kukanje vanj. Žal se naročniki niso odločili za izvedbo,« pojasnjuje arhitektka, ki jo zanima tudi oblikovanje večnamenskega pohištva, ki je s svojo raz­novrstno uporabo zelo primerno prav za majhna stanovanja. Na primer, klop, ki je lahko mizica, knjižna polica, hišica za punčke ali celo hišica. Igrače po njenih besedah vzamejo veliko prostora, zakaj ne bi bile hkrati uporabne?