Razporeditev prostorov je ostala nespremenjena: večji odprt bivalni prostor, ločeni spalnica in kopalnica ter delno zaprta balkonska loža, na katero je dostop tako iz osrednjega prostora kot iz spalnice. V novogradnjah se po besedah arhitekta Saša Jovanoviča velikokrat zgodi, da je izredno težko urediti interier, saj si snovalci bloka in stanovanj zamislijo neko postavitev opreme, ki pa ne ustreza vedno željam naročnika oziroma želenemu standardu. Tudi v to stanovanje ni bilo preprosto umestiti vsega potrebnega. Osrednji prostor je namenjen kuhinji in jedilnici ter dnevni sobi. Arhitekti so ambiente, namenjene različnim funkcijam, ustvarili z barvami in teksturami in jih tako osmislili ter ločili. Stanovanje je bilo v osnovi belo z močno naravno svetlobo, ki prihaja z južne in zahodne strani neba. S takšno svetlobo je po besedah Petre Gaber Jovanovič vedno težava, ker se stanovanja ne da dobro uravnovesiti kot celote. Na eni strani nastane preveč osvetljen del, na drugi pa temačen. Tu so zadrego rešili tako, da so v temnejši del postavili kuhinjo in zanjo izbrali bele sijajne ploskve, v svetlejšem delu pa strop in polovico stene odeli v oblogo iz furnirja, za spodnji del sten pa izbrali temno tapeto, ki deluje kot tekstilna obloga. Tako so prekrili belino in hkrati ločili prostor. »Barve in materiali so v tem stanovanju izbrani izrazito funkcionalno zato, da smo lahko dosegli občutek topline,« pojasnjuje Jovanovič. Največ, kot pravi, so se ukvarjali s kuhinjo. Izziv je bil, kako jo zasnovati, da ne bo na prvi pogled videti kot kuhinja. Ali lahko vse skrijemo za belimi površinami, je bilo ključno vprašanje. Odgovor je pritrdilen: v kuhinji sta vidni le armatura in kuhalna plošča. Vse drugo je skrito, vsi gospodinjski aparati in seveda shranjevalne površine. Prav tako so si zamislili formo, zaradi katere se zdi, da je kuhinjski pult povsod enako globok, v resnici pa se na obeh koncih navzven oži. Kuhinja se je s tem prijemom na videz povečala. To je bila ena pomembnejših stvari, ki so jih naredili, pravi sogovornik, so si pa to lahko privoščili, ker se v tem domu ne bo prav veliko kuhalo. Zelo pomemben kos je tudi temna omarica, v kateri je skrita tehnologija (na primer klimatska naprava), prav tako je vgrajena pečica, na drugi strani pa so odprte police.

Jedilna miza je okrogla in z vrtljivimi stoli, ki lahko naredijo bivanje, še posebno druženje, prijetnejše. V njihovem biroju se veliko ukvarjajo s tem, kako spodbujati komunikacijo med ljudmi, pravita arhitekta, in tudi tu je bilo to pomembno vprašanje.

V toplejših mesecih leta ima v stanovanju pomembno vlogo balkonska loža z leseno talno oblogo, ki je od osrednjega prostora ločena z drsnimi steklenimi vrati. Kadar so ta odprta, nastane občutek, da si v dnevni sobi in hkrati zunaj. S tem se prostor poveča in razširi ven.

Tudi kopalnica je bila izrazito bela, zato so uporabili leseno stensko oblogo, ki deluje toplo in prijetno. Za velikanskim ogledalom, ki pokriva glavno steno, pa se skrivajo shranjevalne površine. Tu so vgrajene tudi luči z možnostjo nastavitve jakosti, da se lahko ustvari ambientalna osvetlitev. Če so vrata kopalnice odprta, v ogledalu odseva osrednji prostor. Zaradi tega po besedah arhitekta nastane dvojna dimenzija in občutek večje površine. Kot pravi sogovornik, ima stanovanje vse ugodje, kot ga imajo velika, in to je tisto, kar pričakujejo naročniki, ki si želijo višji standard. Ta je po njegovih besedah povezan s prostorom in občutkom razsežnosti, ki ga imaš v njem. Garsonjera, ki meri 50 kvadratnih metrov, je razkošna, dodaja, enako veliko štirisobno stanovanje pa bo vse prej kot to.

Podobno je zasnovana tudi spalnica. Eno steno zavzema garderobna omara, ki z belimi drsnimi vrati deluje kot stena. V mehki žamet oblazinjena postelja je udobna, za kontrast žametu so svilene okrasne blazine. Toplino vnaša tudi usnjena obloga na steni za vzglavjem in nasproti nje tekstilna obloga v zlatem odtenku. Interier dopolnjujejo dvojne zavese, tanke prosojne in kompakt­nejše za zastiranje ob večerih.

»Naš pristop pri interierjih in bivalni arhitekturi nasploh temelji na spodbujanju komunikacije in ustvarjanju možnosti za sobivanje,« pravi Jovanovič. V spalnico so, na primer, umestili kotiček z mehko preprogo, kjer se lahko igra otrok, nekdo vadi jogo ali se preprosto zlekne in bere, kar pomeni, da je urejena tako, da lahko uporabniki sobivajo.

Pomemben del interierja je tudi zasnova osvetlitve. Luči za ambientalno osvetlitev so v glavnem skrite. Izstopata pa dve. Stoječa v spalnici, to je znana in v sodobnih domovih pogosto uporabljena luč Tolomeo. Še bolj opazen pa je lestenec Hope, ki ga je oblikoval Francisco Gomez Paz, nad jedilno mizo. Ko je prižgan, riše sence na bele površine, jim tako da strukturo in jih naredi bolj zanimive. Zasnova celotnega stanovanja temelji na ustvarjanju sproščenega ozračja in temu je podrejena tudi osvetlitev.

Oprema je natančno zasnovana in skrbno izbrana, z mnogimi skritimi detajli, ki povečujejo udobje bivanja. Gre za kombinacijo visoko kakovostnih serijsko izdelanih kosov pohištva in nekaterih narejenih po meri. Tem so dodali še nekaj posebej izbranih, ki so nakit stanovanja. Poleg prej omenjene luči je takšna pisalna miza iz kolekcije Next box za podjetje Molteni v spalnici, pod katero se je podpisala znamenita španska oblikovalka Patricia Urquiola.