Ogledala sta si jo prvo in v njej je naš gostitelj takoj začutil tisti pravi občutek, da bi to lahko bil njihov novi dom. Vseeno sta z ženo obiskala še ducat nepremičnin, a na koncu sta se vdala čarom prve. Pri izbiri sta bila odločilna lokacija v naravi v bližini prestolnice, predvsem pa šumenje reke v neposredni bližini, ki lastnika spominja na zvok reke iz otroštva, ki ga je preživel na Gorenjskem. Nenavadno naključje je tudi, da so na ta konec, k svojim zdajšnjim sosedom, že deset let hodili po sveže mleko, in ko se enkrat vsi delci tako lepo sestavijo v celoto, veš, da si naredil pravi korak, razlaga gostitelj. Ker oba s soprogo službeno veliko potujeta, jima je bilo pomembno ustvariti topel dom, kamor se vedno vračaš z ljubeznijo in v družbo prijateljev, ki jih rada povabita medse.

Kako odločilna je pri prenovi hiše izbira arhitekta, vidi šele zdaj, ko je večina stvari končana. Pomembno je izbrati arhitekta, ki si upa razmišljati drzno in dolgoročno ter zastavi prenovo do zadnje podrobnosti že na začetku. K sodelovanju sta zakonca povabila arhitekta Klemna Vodnika in Tomaža Slaka iz arhitekturnega biroja BAZAARhitektura na priporočilo svoje nekdanje sosede.

Arhitekta sta zasnovala bolj odprt tloris hiše, ki je povezal nekoč manjše sobe v večje. Želela sta ustvariti bolj enoten prostor, saj je družina zelo povezana med sabo. Iz vhodne veže se nam pogled odpre proti glavnemu bivalnemu prostoru, kamor nas vabi osrednji kotiček za druženje, jedilna miza. Na levo lahko že iz veže pokukamo skozi steklo v kuhinjo, središče družinskega življenja. Po gostiteljevih besedah sta tu poleg soproge pomembna akterja tudi sina. Na desno se odpre glavni bivalni prostor z intimnejšim delom za večere ob kaminu. Arhitekta sta spretno rešila tehnične zagate in obstoječo konstrukcijsko preklado nad dnevnim delom z znižanim stropom, ki daje prostoru še pomensko komponento kotička za gretje ob ognju. Tudi pri kurjenju kamina sta glavna pri hiši fanta, in to brez konkurence, se zasmeje oče.

Velika kuhinja je bila zahteva naročnika. Tu so kuhinjski elementi nanizani glede na funkcion­alnost okrog glavnega kuhinjskega otoka z »ognjiščem«, štedilnikom na plin, kjer nastajajo številne dobrote. Letos bo za božič zadišalo po bučni juhi, konjski pečenki, gostiteljica bo pripravila specialiteto iz domačih krajev, prekmursko gibanico, otroka pa sta napovedala mafine z roglji, da bi bili podobni Božičkovim jelenčkom. Naš sogovornik najraje pripravlja jedi kar zunaj na prostem, za božično večerjo zagotovo katero izmed svojih mojstrovin izpod peke. S tem je povezan tudi naslednji projekt, letna kuhinja.

Osrednje stopnice v hrastovem furnirju povezujejo hišo po vertikali, nanje pa se v vsaki od etaž pripenja notranja oprema v hrastovem furnirju. Iz oblikovanja notranje opreme je razvidno, kako skrbno in premiš­ljeno rešuje vsakodnevne potrebe novih stanovalcev hiše. Navzdol po stopnicah se spustimo v kletno etažo, kjer so nanizani prostori za sprostitev in preživljanje prostega časa. Savna je že v skromnem času od novembrske vselitve zaživela na polno in tu se zakonca in najmlajši sin radi sprostijo po napornem tednu. Na dokončanje zadnjih del pa še čaka večnamenski prostor, ki je hkrati domači kino, telovadnica, prostor za igranje namiznega tenisa, družabni prostor in – kar je najpomembnejše – plesna dvorana. Tu je prostor, kjer žena rada pripravi kak koktajl in kjer se z možem, oba sta strastna plesalca, rada zavrtita ali pa na domačo zabavo povabita še prijatelje in sosede. V neposredni bližini je v kletni etaži tudi prava mala hladilnica z vinsko kletjo, tu družina hrani kako dobro steklenico vina, domačo marmelado ali domač sadni sok. Ko bo tam nastal še kotiček za suhe mesnine, bo to pravo moško zatočišče za resne debate ob dobrem narezku in kozarčku vina ali domačega soka, se nasmehne gostitelj. Tudi v garaži je predviden prostor za moški del družine, mini delavnica oziroma ustvarjalnica, kjer bosta fanta lahko modelirala.

Stopnišče v toplem lesu nas popelje tudi v vrhnjo etažo, kjer so bolj zasebni prostori družine, spalnice, kopalnice in garderobe. S skritimi drsnimi vrati je mogoče predeliti starševski in otroški del nadstropja, vsak pa ima tudi svojo kopalnico, ki jo je arhitekt prenovil v bolj bivalni, salonski prostor. Sobo si zdaj osem- in dvanajstletna bratca še delita, saj je ta skupaj z galerijo in stopnicami idealen prostor za igranje. Razmišljajo, da bodo drugo, zdaj prazno otroško sobo razširili navzgor na podstrešje, odprli strop in naredili galerijo tudi tam.

Nekaj dela jih še čaka, potrdijo arhitekta in naročnik. Vendar je hiša kljub nedokončanim finesam zaživela kot toplo zavetje, ki bo ravno na božični večer na široko odprlo vrata tudi vsem njihovim najbližjim, starim staršem, stricem, tetam z družinami, da bodo skupaj proslavili praznik in uspešno vselitev v novi dom.