»Edina pomanjkljivost najinega doma je, da nima balkona, a ko kupuješ rabljeno stanovanje, moraš hočeš nočeš sprejeti določene kompromise,« pravi Andrej Kregar, ki si je po študiju arhitekture nabiral izkušnje kot navtični arhitekt in industrijski oblikovalec, lani jeseni pa se je prvič lotil prenove stanovanja, ki sta ga kupila s partnerico.

Kar zadeva lokacijo, kompromisi niso bili potrebni – stanovanje je le nekaj minut hoda oddaljeno od središča mesta, umeščeno je na rob kareja Župančičeve jame, od koder se iz drugega nadstropja odpira pogled proti ljubljanskemu kliničnemu centru, pediatrični kliniki in železniški postaji. Neposredna bližina razmeroma prometne Vilharjeve ceste in železniških tirov zaradi hrupa sploh ni problematična, predvsem zato, ker okna dobro tesnijo, »vlaki pa vozijo tako počasi, da se bolj kot ropot železnih koles v stiku s tiri sliši glas, ki obvešča, kateri vlak prihaja na določen peron«.

Osnovna ideja prenove, kot si jo je zamislil mladi par, je bila pridobiti velik dnevni bivalni prostor, ki bo združeval dnevni in kuhinjski del z jedilnico. Naštete prostore so pred prenovo ločevale stene, kar mlademu paru ni bilo všeč ne z estetskega ne s funkcionalnega vidika. Potrebovala sta namreč stanovanje, ki ne bo namenjeno zgolj bivanju, ampak tudi delu, saj Andrej Kregar dela doma.

Korenite prenove je bila potrebna tudi kopalnica, ki je bila še prvotnem stanju in po merilih novih lastnikov nefunkcionalna. Vse kopalnice v tem naselju so enake – na gradbišče so pripeljali betonske kalupe z že vgrajenimi kopalniškimi elementi in inštalacijskim jaškom ter jih zgolj postavili na svoje mesto.

»Dolgo sem se poigraval z idejo, da bi dnevno sobo pomaknil v kot stanovanja, s čimer pri pridobil vzhodno in južno osvetlitev bivalnega prostora skozi velika okna. Ta rešitev bi pomenila premaknitev vseh napeljav, pri čemer bi bila vprašljive kakovosti izvedba odtočnih cevi s tako majhnim padcem, zato smo dnevni del raje umestili vzporedno s hod­nikom in kopalnico,« pravi Andrej Kregar.

Okna v stanovanju so zelo velika, zato arhitekt tudi pri drugih elementih stavbnega pohištva ni varčeval s prostorom – rezultat so veliki prehodi med prostori, še zlasti velik je predprostor, ki obiskovalca dobesedno potegne v dnevno sobo, takoj ko stopi skozi vhodna vrata.

Spalnica je na vzhodni strani in povsem ločena od odprtega bivalnega prostora, tako da je zagotovljena potrebna mera zasebnosti. V jugovzhodnem kotu stanovanja je kabinet, ki ga bosta lastnika po potrebi preuredila v otroško sobo. Dve veliki okni v kabinet večji del dneva prepuščata veliko dnevne svetlobe, kar je po besedah sogovornika ključnega pomena za sodoben način bivanja dveh krea­tivcev, ki v tem prostoru preživita največ časa. Dobre delovne razmere pa poleg same osvetlitve zagotavlja tudi primeren izbor pohištva, denimo delovna miza, nastavljiva po višini. »Prenova je primer prilagoditve stanovanja ne le sodobnim materialom in tehnologijam, temveč tudi sodobnemu načinu življenja mladih, za katere stanovanje ni le dom, ampak tudi delovno mesto,« poudarja Kregar.

Stanovanje je opremljeno tako, da je mladi par kljub omejenim finančnim sredstvom (proračun za celotno prenovo je bil omejen na 30.000 evrov, porabila sta malo manj) dobil kar največ sodobne arhitekture in uporabnega prostora. »Kar zadeva materiale, je najbogatejša kopalnica. V tem prostoru sta kakovost in življenjska doba uporabljenih materialov odločilnega pomena,« pojasnjuje sogovornik, ki je za kopalniško opremo izbral oljen les v temnejšem odtenku. Ta se kar dobro obnese, le kapljice vode se na njem poznajo bolj kot na lakiranih površinah, zato ga je treba bolj vestno brisati, so pa zato barve in občutek ob dotiku bolj naravni.

Tudi pri kuhinji in dveh velikih vgradnih omarah (ena je v spalnici, druga v predprostoru) nista varčevala, preostalo opremo, tudi svetila, sta izbrskala pri cenovno ugod­nejših ponudnikih, pri čemer svetila ne vzbujajo občutka cenenosti, ampak prostor obogatijo v zastavljenem slogu. Kar zadeva zasnovo notranje razporeditve, ki sledi tako ugodni osvetlitvi prostora kot obstoječi postavitvi stavbnih inštalacij, Kregar opozori še na eno stvar: »Dnevno sobo smo osvobodili knjižnih omar in knjigam namenili mesto v omari na hodniku, s tem pa povečali dnevni prostor.«