Penthouse, do katerega je dostop po stopnicah ali neposredno v stanovanje z dvigalom, se začne v sprejemnici. Ob njej so garderoba za shran­jevanje čevljev in plaščev, manjša odlagalna površina in ogledalo. Ta del je od osred­njega prostora predeljen z velikimi steklenimi vrati, ki imajo sivorjavo zatemnjeno steklo. To ohranja transparentnost, še vedno pa zastre neposreden pogled naprej. In še nekaj zaznamuje ta del, steno ob dvigalu so popestrili s tapeto, na kateri se zvrstijo barve, ki jih opazimo drugod po stanovanju: svetlo siva, temnejša grafitno siva in bela.

»Družina si je želela minimalistično opremo, vendar z detajli, ki ne bi delovali preveč sterilno,« pojasnjuje projektantka notranje opreme Lidija Rutar iz biroja Habitare. Zaradi tega so belim in sivim odtenkom dodali hrastov ladijski pod, ki je talna obloga po celotnem stanovanju (razen v kopalnicah). Ta je skupaj z drugimi dodatki, kot so leseni štori, klubske mizice, zavese in preproge, v kontrastu z belo osnovo, vnese občutek topline in poskrbi, da je ambient izčiščen, a hkrati ni sterilen. Po besedah sogovornice ni treba prav veliko, da takšen velik, bel in izčiščen prostor ni hladen. Najbolj ga definira tlak, veliko pa naredijo tudi drobni elementi, kot so recimo zložena drva v odprti niši.

V osrednji prostor je najprej umeščena kuhinja z delovnim otokom. Kot pojasnjuje sogovornica, so si lastniki želeli delovni otok, okrog katerega se lahko zbere cela družina. A sama oblika prostora ni omogočala, da bi stal na sredini. Kuhinjo so umestili v nišo, delovni otok pa se na eni strani naslanja na steno. Na njem sta tudi pomivalno korito in kuhalna plošča. Drugi del kuhinje sestavljajo visoke vgradne omare, v katerih je dovolj shranjevalnih površin, v eni pa je skrit še dodaten delovni pult. Del površine na otoku je pripraven tudi za hitre zajtrke ali prigrizke, zato so ob njem postavljeni visoki barski stoli.

Osrednji prostor si delijo še jedilnica in dnevna soba z izhodom na veliko teraso in lepim razgledom na okolico. Stene in večje pohištvo so v prej omenjenih belih in sivih odtenkih. Jedilna miza je v nekoliko temnejši izvedbi, izstopa pa še zaradi zanimivih nog, obliko katerih posnemajo tudi stoli ob njej. Ti so zaobljeni in z lupinastim sedalom, tej amorfni obliki sledita tudi svetili nad jedilno mizo. Ko se prižgeta, pada svetloba na jedilno ploskev, hkrati pa odseva na stene in ustvarja prijeten večerni ambient. V podobnem temno sivem oziroma antracitnem odtenku je kavč, ki so ga popestrili z okrasnimi blazinami z bolj živahnimi potiski.

Pečat osrednjemu prostoru daje tudi sodobno oblikovan kamin, ki se vidi tako iz jedilnega kot dnevnega dela. Ob njem so predvideli odprto nišo za drva, nad njo pa police za knjige.

Za spalnico je odmerjen nekoliko manjši prostor, ki ni dopuščal kakšnega eksperimentiranja, zlasti zaradi zaobljene strehe, ki se v tem delu stanovanja spušča. Osrednje mesto v spalnici, ki ima tudi izhod v kopalnico za starša, ima tekstilna postelja, seveda v temno sivem odtenku. Minimalistični ambient tu popestri petrolejsko modra barva, v kateri sta odlagalna mizica ob postelji in preproga.

Stanovanje ima dve kopalnici, eno uporabljajo otroci, drugo starši. Slednja je oprem­ljena s kabino za prhanje, ki omogoča tudi savnanje. Kljub temu je zasnovana izčiščeno, v njej sta samo uparjalnik in lesena klop. A najlepši del kopalnice se začuti pod nogami, to so keramične ploščice, ki so na otip žamet­ne in dajejo vtis, kot bi hodili po preprogi. Te je za proizvajalca Mutina oblikovala priznana španska oblikovalka Patricia Urquiola. Tudi otroško kopalnico naredijo posebno keramične ploščice, tu so lastniki izbrali bele z drobnimi in komaj opaznimi rdečimi in modrimi pikami. Po besedah Rutarjeve delujejo nekoliko otroško, hkrati pa se vključijo v kontekst opreme, ki kot rdeča nit povezuje prostore. Kopalnico, namenjeno otrokom, so popestrili še z rdečo vrvjo, ki visi izpod stropa nad kadjo, nanjo pa so zavezane brisače. »Kopalnica je tako zasnovana, da raste z otroki,« še pravi sogovornica in dodaja, da je okvir, ki omogoča različne možnosti dekoriranja in spreminjanja.

Iz osrednjega prostora in dveh otroških sob je izhod tudi na ogromno teraso, obloženo z lesom cumaru. Na njej je prostor tako za igro najmlajših članov družine kot za veliko vrtno mizo, žar, jaccuzi in poležavanje na udobnih poufih. Komaj opazna steklena ograja ne krni lepega razgleda v okolico. V koritih z rastlinami raste poleg javorjev nekaj zimzelenih vrst, da se tudi pozimi pogled ustavi na zelenem.