Ekipa arhitektov ob načrtovanju ni bila omejena z ničemer, razen z gradbenimi predpisi. Na arhitekturo in vizualno strukturo zgradbe so vplivale tako geografske značilnosti kot klimatske razmere na perujski obali. Stopnišče je odprto, hišo pa zaznamujejo gladki in skorajda neopazni prehodi med notranjimi in zunanjimi prostori.

Zunanjost je peščene barve, kar sicer zgradbi daje nekoliko starinski pridih, a se lepo vklaplja v okolico, kjer prevladuje puščavski prah. Živobarvni poudarki v roza barvi pa dvorcu sicer razmeroma strogih in ostrih oblik dajejo pridih zabave in sodobnosti.

Kljub neskončni puščavski pokrajini v okolici, so arhitekti v stanovanju skušali ustvariti intimno atmosfero, a jim je kljub temu uspelo ohraniti vizualno povezanost z naravo. Notranjost in zunanjost sta ločeni le z zložljivimi steklenimi stenami, terasa pa se nadaljuje kar na plažo. Največ pozornosti pa nedvomno zbujajo steklene stene plavalnega bazena, čeprav se zaradi njih plavalci kaj hitro lahko počutijo kot atrakcija v kakem akvariju.

Vir: ArchDaily