Po predstavitvi istoimenske razstave, ki je bila konec preteklega leta na ogled v okviru BIO 50: ZDAJ (to je vzporednega programa 24. bienala oblikovanja) v Galeriji Kresija bo zdaj opus oblikovalca Marka Turka še enkrat na ogled, a v razširjeni izvedbi. "Za ponovno postavitev razstave smo se odločili zlasti zato, ker smo mnenja, da je bila septembra sicer zelo pomembna obogatitev programa bienala oblikovanja, da pa je en mesec razstave odločno premalo za tako pomembnega oblikovalca. V Galeriji Kresija se namreč razstave menjajo mesečno. Pomembno je tudi, da dela Marka Turka vidijo šole in fakultete, ki jih je bilo takrat praktično nemogoče organizirano pripeljati na razstavo," odgovarjajo v MAO.

V MAO hranijo največjo zbirko Turkovih del, ki so jih po petindvajsetih letih znova postavili na ogled, tokrat obogateno z novimi pridobitvami in nekaterimi predmeti izposojenimi iz drugih zbirk. Kot pravijo, so še posebej ponosni na dejstvo, da v muzejski zbirki hranijo njegov najstarejši ohranjeni magnetofon in serijo njegovih najbolj prepoznavnih mikrofonov »makovih glavic«. Na prejšnji razstavi v Galeriji Kresija so bili, kot pravijo v MAO, omejeni s prostorom, zato so prikazali le del Turkovih mikrofonov in naprav. "V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bodo »zadihale« v prostoru in vsaki skupini bomo dodali še nekaj eksponatov. Zanimiva bo tudi vitrina z njegovimi delovnimi pripomočki in kotiček s članki o Marku Turku in njegovem delu," še pojasnjujejo. Tokrat bodo eksponati razporejeni po tipih mikrofonov, kot so reporterski, konferenčni, merilni in druge naprave. Pri merilnih inštrumentih bo na ogled tudi njihovo delovanje, razstavo pa bodo spremljali vodeni ogledi in ustvarjalnice.

Marko Turk (1920–1999) je za nekatere odkritje, za poznavalce mojster, smo lahko prebrali ob razstavi. "Mojster, ki se je skozi dolga leta prakse na področju konstruiranja in oblikovanja mikrofonov, izuril do najvišje možne stopnje. V oblikovanje je zašel nenačrtno in kljub uspehom še dolgo trdil, da oblikovanje ni njegova glavna dejavnost, saj je izhajal iz elektroakustike. Prav gotovo se je s statusom oblikovalca moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost (MoMA) iz New Yorka in ga uvrstila v zbirko te cenjene ustanove, v kateri so mikrofoni trenutno na ogled v okviru razstave Making Music Modern: Design for Ear and Eye. Od tedaj je redno prejemal nagrade na oblikovalskih dogodkih, njegova dela pa so bila razstavljena na številnih preglednih razstavah," pravijo v MAO. Za svoje delo je že zelo zgodaj, to je leta 1965, prejel tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado.

Turk je, kot pravijo poznavalci, izjemen tudi po načinu svojega dela. "Vsakega od predmetov je ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic. V nekem intervjuju to omeni kot prednost v primerjavi z drugimi oblikovalci, ki so le del proizvodnje verige. Toda njegovi lastni kriteriji so bili najstrožji. Bil je do skrajnosti premišljen in natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa."

Ob razstavi je izšel tudi katalog, v katerem je zbranih 92 različnih mikrofonov in drugih naprav. Ta je na zadnjem slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za Najlepšo slovensko knjigo 2014 v kategoriji Monografije in bibliofilske izdaje. Oblikovala ga je Mina Žabnikar.