»Oblikovalci in arhitekti smo tisti, ki lahko ustvarimo visoko dodano vrednost izdelkov, seveda s sodelovanjem proizvajalca. Če se ozremo okoli sebe in pogledamo vrhunske izdelke, je to povsem jasno. Ko se bodo proizvajalci zavedeli, da oblikovalec ni le nujni strošek, ampak investicija, da ga je smiselno korektno oziroma dobro plačati, takrat bodo tudi pri nas na trgu še boljši izdelki slovenskega oblikovanja,« poudarja arhitekt Gašper Demšar iz biroja Demšar arhitekti, ki že vrsto let sodeluje z različnimi podjetji. Na letoš­njem sejmu pohištva se je biro podpisal pod kuhinjo Panacotta, ki jo je oblikoval za podjetje Pobles. »S sodelavcema Mihom Mačkom in Majo Demšar smo želeli oblikovati kuhinjo, pri kateri bi bilo občutiti lahkotnost, prežeto z različnimi barvnimi odtenki svetlobe. Ta kuhinja poleg svoje utilitarnosti postane tudi element kreiranja svetlobnega ambienta, ki je za naše počutje zelo pomemben,« pojasni arhitekt koncept omenjene kuhinje. V preteklih letih so arhitekti iz biroja sodelovali tudi z mizarstvom Janka Lužarja (s katerim so dobili zlato medaljo na BIO), podjetjem KLI Logatec, tovarno pohištva TPT Trbovlje, letos pa so kot podizvajalci oblikovalskega studia Simetrija sodelovali s podjetjem Gonzaga.

Kakor pravi sogovornik, sta s Primožem Pet­ričem, direktorjem podjetja Pobles, skozi leta poznanstva in sodelovanja ustvarila temeljno stvar dobrega sodelovanja, to je zaupanje, ki ga vedno nadgradita s kakovostno uresničit­vijo. Rezultat tega zaupanja je tudi oblikovanje kuhinje, razstavljene na letošnjem pohišt­venem sejmu v Ljubljani. »To je izkušnja, ki temelji na raziskovanju, iskanju novih rešitev in detajlov, poglavitnih elementov, ki jih proizvajalci pričakujejo od nas arhitektov in oblikovalcev,« še pravi arhitekt.

In kakšne so zahteve na začetku sodelovanja? Zelo različne, pravi sogovornik. »Včasih proizvajalec ve, kaj želi oziroma kakšen je njegov cilj, včasih pušča pot odprto in se med sodelovanjem pokaže končni cilj, kar je tudi dobro, saj lahko omogoči boljše končne rešit­ve. Zlasti pa je pomembno, da proizvajalec zaupa nam strokovnjakom, da se ne vmešava v stroko, ampak poskrbi za segment, ki ga obvladuje sam,« odgovarja Demšar in ponazori s primerom. »K zdravniku gremo, ko ga potrebujemo, saj nismo strokovnjaki, da bi se sami zdravili. Nekaj podobnega je tudi pri sodelovanju proizvajalca z arhitektom. Vedno je seveda vprašanje, kakšnega oblikovalca, s katerim ustvarja možnost za razvoj in proizvodnjo, zlasti pa uspešnejšo prodajo, kar je temeljni cilj, najame. Dobro oblikovanje in tehnične rešitve, ki jih implementira arhitekt oziroma oblikovalec, so tista dodana vrednost, ki jo vsi skupaj iščemo,« razmišlja arhitekt.

Podjetje Pobles je svoje prvo sodelovanje z oblikovalci oziroma arhitekti predstavilo leta 2005, ko je na pohištvenem sejmu razstavilo kuhinjo K2006. Oblikovala jo je arhitektka Mateja Cukala. »Kot mlado podjetje smo začutili, da v slovenskem prostoru manjka dodana vrednost, ki jo v projekt vnesejo oblikovalci in arhitekti,« pravi Primož Petrič, direktor Poblesa. V času krize, dodaja, so sodelovanje še okrepili. To prinaša po njegovih besedah obojestranske koristi. Za naročnika je to višja kakovost bivanja, proizvajalci pa tako dopolnjujejo proizvodne tehnike. »Ukvarjamo se z različnimi detajli, ki jih želijo arhitekti, preizkušamo različne materiale, okovje in pridobivamo novo znanje. Včasih skoraj nemogoče želje arhitekta privedejo do neprecenljivih izkušenj in čudovitih interierjev. V vsakem primeru pa so potrebni dobro podprta proizvodnja, arhitekt in ozaveščen naročnik,« še dodaja Petrič.

Arhitekti so po njegovih besedah navadno zakladnica idej, vsak ima svojo vizijo o interier­jih, zato takšno sodelovanje prinese različne izdelke, vsakega s svojo noto. »Za estetsko dovršen in funkcionalen izdelek je včasih ključen odmik od ustaljenih konceptov kuhinjskega pohištva. Bivalne navade ljudi se spreminjajo. Kuhinjski prostor ni več to, kar je bil v preteklosti. Od arhitekta pričakujemo, da vse to in še kaj združi v kakovosten izdelek in sledi smernicam na trgu,« pojasnjuje sogovornik. Po njegovih besedah je sodelovanje z arhitekti in oblikovalci zelo pomembno, če ne nujno, saj pripomore k razvoju novih izdelkov in vnese elan v njihov tim. Vsak tak nov izdelek je dobra referenca tako za podjetje kot za arhitekte, njegova prednost pa je večja prepoznavnost na trgu.

Desetletja plodnega sodelovanja

V podjetju Svea pri ustvarjanju kuhinjskega pohištva že več desetletij sodelujejo z oblikovalci. Že leta 1967 sta arhitekta Franc in Marta Ivanšek zanje oblikovala prvo kuhinjo z visečimi omaricami. »Dolga leta je bil oblikovalec Sveiinih pohištvenih programov Stane Ocepek, ki je svoje mojstrsko znanje iz proizvodnje in svoje bogate izkušnje povezal z odnosom do lesa in ljubeznijo do oblikovanja. Z navzočnostjo na vseh večjih pohišt­venih sejmih je vse do upokojitve oblikoval vrsto uspešnih kuhinjskih programov – več kot 78 jih je bilo v teh letih – in zanje prejel 61 različnih nagrad. Tako so bili postavljeni temelji razvoja pohištvenih programov, ki jih zdaj uspešno nadgrajujemo in razvijamo naprej. Razvoj novega programa je timsko delo, tesno povezano s trženjem, poznavanjem trendov in spreminjajočih se življenjskih slogov uporabnikov. Osrednjo in gonilno vlogo pri oblikovanju kuhinj mora imeti oblikovalec,« pojasnjuje arhitektka Irena Kajnč. Sodelovanje z oblikovalcem je po njenih besedah pomembno predvsem za to, da se vzpostavi in ohranja razvojno-marketinški koncept, saj lahko drugače prevlada proizvodno-trgovski interes. »V močni konkurenci na trgu si lahko svoje priložnosti odpiramo samo z dobro oblikovanim izdelkom, z drugačnostjo, izvirnostjo, inovativnostjo, premišljeno izbiro barv in seveda poudarkom na funkciji,« dodaja Kajnčeva.

Po njenih besedah doda oblikovalec vsakemu izdelku, ne samo kuhinji, tisto »nekaj«, zaradi česar dobi svojo identiteto, včasih kar »čarobno privlačnost«. Pravi oblikovalec ni ustvarjalec oblike zaradi oblike, temveč je snovalec izdelka, ki je homogena celota v oblikovnem, konstrukcijskem, tehnološkem smislu in seveda tudi v skladni izbiri in uporabi materialov. Pojasni, da imajo v Svei lastni razvojni tim z oblikovalcema, ki obvladujeta celoten pohištveni program. Projektne razvojne naloge si glede na strateške cilje in potrebe trga zastavijo skupaj. K sodelovanju pa povabijo še zunanje oblikovalce, tudi študente ALUO, ki po njenih besedah prinesejo svežino in drugačne pristope. »V času gospodarske krize sta razvoj in oblikovanje še pomembnejša in je sodelovanje z oblikovalci, lastnimi ali zunanjimi, temelj, na katerem lahko gradimo svoje razvojne priložnosti,« poudarja arhitektka.

Pri oblikovanju smo potrebovali pomoč

»Za vrhunski izdelek je treba imeti veliko znanja z različnih področij; oblikovanje je bilo področje, na katerem smo vedeli, da potrebujemo pomoč,« pravi Aleš Potočnik iz Mizarstva Potočnik, ki je na sejmu pohištva letos znova predstavilo uspešno sodelovanje z oblikovalcem Julijanom Krapežem. Prvič so skupaj delali pred štirimi leti, ko so se naključno srečali pri izvedbi notranje opreme za zasebnega naročnika, ki jo je v celoti načrtoval Krapež. Takoj so opazili, da se izredno poglobi v izdelek in kreativno sodeluje pri njegovem nastanku.

»Oblikovalec nadgrajuje funkcionalno rešitev z obliko, ki je všečna in ki ji daje oseben pečat. Pri izvedbi pohištva za znanega naročnika pa deluje kot koordinator med lastnimi oblikovalskimi idejami, željami stranke in proizvajalcem,« pojasnjuje oblikovalec Julijan Krapež. Po njegovem mnenju je takšno sodelovanje ključnega pomena tako za pro­izvajalce kot oblikovalce, vendar ga je premalo, nikakor pa ga ne bi smeli opuščati, ravno nasprotno – v prihodnosti bi ga moralo biti še več. Za vrhunski izdelek potrebujemo vrhunsko oblikovanje, vrhunsko izdelavo in vrhunske materiale, še pravi Potočnik, le vse to skupaj lahko pripelje do dobrega rezultata.