Na sejmu pohištva so bili na ogled rezultati sodelovanja med študenti oblikovanja ALUO in petimi podjetji. Gre za uresničevanje pilotnega projekta Povezujemo oblikovanje in industrijo, v okviru katerega je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja in ALUO, oddelkom za oblikovanje, povezala mlade industrijske oblikovalce in pohištvena podjetja. Mladi industrijski oblikovalci so pod mentorstvom prof. Vladimirja Pezdirca pripravili idejne osnutke 25 pohištvenih izdelkov, podjetja Mizarstvo Amek, Mizarstvo Strahovnik, Špas, Maremico in Tapetništvo Luka Debevc, ki sodelujejo v poslovni verigi, pa so se odločila za izdelavo enajstih prototipov.

V projekt je vključeno tudi Mizarstvo Amek, saj so, kakor pravi Nina Indihar Ðalić, prepoznali dobro priložnost. Po njihovem je zelo pomembno, da se študenti že med študijem srečajo z realnimi strankami oz. naročniki, hkrati pa je za podjetja to priložnost, da pridobijo nove izdelke, ki so oblikovno dodelani. S prototipi so bili izjemno zadovoljni, izbrali pa so tiste, ki imajo po njihovem mnenju tržni potencial. Odločili so se za tv-omarico Tramek, ki jo je oblikoval Dejan Kos, posteljo in luč Afternoon Dilajt oblikovalcev Klemna Smrtnika in Dejana Kosa ter luč Spirea, zamisel Blaža Habjaniča. Dokaz, da je bila njihova odločitev dobra, je nagrada Top ten (deset najboljših), ki jo je prejela tv-omarica, in tudi odzivi na sejmu so bili nad pričakovanji.

V Mizarstvu Amek imajo z oblikovalci izkušnje že od prej. Lani so sodelovali z oblikovalcem Tonijem Kanciljo, ki je zanje oblikoval mizo in klop Mana iz masivne hrastovine. Kakor pravi sogovornica, v podjetju pride čas, ko ni več dovolj le izdelava po naročilu in je treba za razvoj blagovne znamke narediti korak naprej. Pohištvo, ki ga izdelujejo, je iz različnih vrst lesa, največ in najraje pa prav iz hrasta. »Hrast je naša avtohtona vrsta in zato je prav, da ga umeščamo v svoj bivalni prostor. Ima zanimivo strukturo, je trden, zato je pohištvo iz masivne hrastovine, obdelano z naravnimi olji, zares posebno,« poudarja Nina Indihar Ðalić. Masivni les nam v dom vnese košček narave, zato ljudje, kakor opažajo v njihovem mizarstvu, vedno več povprašujejo po masivnih izdelkih, ki so resda dražji, a kakovostnejši in trajnejši.

Plemenite vrste lesa

Prednosti masivnega lesa izkoriščajo tudi v Mizarstvu Strahovnik, ki prav tako sodelujejo s študenti oblikovanja, izdelali pa so dva kosa po njihovih načrtih, in sicer delovno mizo X, ki je delo Neže Uran, in mizo Yon, ki jo je oblikoval Ernest Vider. »Rezultat je pričakovano zelo dober, prav tako sem zelo zadovoljen s procesom nastajanja izdelkov, vse od ideje do realizacije. Odzivi na sejmu so bili pozitivni in spodbudni. Tako da stvari tečejo naprej in razvijamo pohištvo, povezano s tema dvema izdelkoma,« pojasnjuje Domen Strahovnik.

Miza Yon je izdelana iz kombinacije dveh plemenitih vrst lesa, mizna plošča je iz slovenske orehovine, podnožje je iz češnjevine. Kot zanimivost sogovornik pove, da sta obe drevesi rasli manj kot dva kilometra stran od njihove delavnice. Miza X je iz brezovine, brezove vezane plošče (vidna struktura slojev na robu), plošča je oblepljena z dekorativnim melaminskim laminatom. Pri obeh izdelkih je les površinsko obdelan z naravnim oljem.

Kakor še pravi sogovornik, izdelujejo pohištvo iz različnih vrst masivnega lesa, največ iz oreha in češnje, sledijo jima hrast, smreka, javor, jesen, jelša, bukev, akacija. »Les je topel, trden, trpežen, primeren za različne obdelave, je material, ki v izdelkih živi in diha naprej, poleg estetskih, trdnostnih in funkcionalnih lastnosti ga odlikujeta skladiščenje ogljikovega dioksida in neproblematična razgradnja ob koncu življenjske dobe izdelka,« poudarja Strahovnik.

Les ima veliko prednosti. Izdelki, narejeni iz njega, so ob primerni obdelavi, poznavanju njegovih lastnosti in zakonitosti, ki jih je treba upoštevati pri delu, primerni zaščiti in uporabi tako rekoč večni. Masivni les je bil po sogovornikovem mnenju dolgo zapostavljen v oblikovanju, zdaj pa se njegova uporaba znova povečuje.

Iz tradicionalne delavnice

Iz tradicionalne delavnice črpajo v podjetju Rimarket, ki so letos na sejmu predstavili dva rezultata sodelovanja z oblikovalskim stu­diem Gigodesign, in sicer nagrajeni (z nagrado Top of the top) otroški stol Froc in kuhinjski pribor, ki ga predstavljajo pod blagovno znamko Leis.

»S podjetjem Gigodesign sem prišel v stik pred dvema letoma, ko sem dobil zamisel, da bi oblikovali otroški stol. Sam nisem oblikovalec, zato sem se odločil oziroma sem si želel, da bi ga zasnovali v podjetju Gigodesign, kot največ­ji industrijski oblikovalci v Sloveniji. Hkrati smo prišli do sodelovanja pri projektu novih lesenih izdelkov za kuhinjo in dom pod blagovno znamko Leis,« pojasnjuje Matej Košir iz podjetja Rimarket. Tako stol kot kuhinjski pribor izdelujejo iz masivnega bukovega lesa.

Z doseženim smo zelo zadovoljni, pravi sogovornik. »Marsikdo misli, da je oblikovanje izdelkov le nekakšno skiciranje, vendar je pristop precej drugačen, vsaj pri podjetju Gigodesign. Projekta so se lotili celostno, niso oblikovali le izdelka, ampak so prej izvedli različne raziskave trga,« še pojasni in doda, da je to, da na trg pošlješ prave izdelke, ključno. V njihovem primeru se je pokazalo, da je leseni stolček Froc pritegnil pozornost s svojo drugačnost­jo in to je njegova največja prednost.