Ob jubileju se bo BIO letos predstavil s spremenjenim konceptom, ki posega na področje sodelovanja in eksperimentiranja. Več kot sto udeležencev najrazličnejših profilov iz 20 držav je že spomladi začelo pripravljati projekte in izdelke, ki bodo 18. septembra 2014 predstavljeni na jubilejni razstavi BIO 50, mednarodna žirija (sestavljajo jo industrijski oblikovalec Konstantin Grčič, komentatorka oblikovanja Alice Rawsthorn in oblikovalec ter profesor Saša J. Mächtig) pa bo enemu od njih podelila nagrado za najboljše sodelovanje. Pod vodstvom mednarodnih in slovenskih mentorjev so raziskovali enajst tem: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje in Oblikovanje življenja.

Glavno razstavo bo spremljala razstava petdesetletne zgodovine prireditve, na kateri bodo osvetlili pomembne spremembe in premike, ki so se zgodili v pol stoletja v družbi, predvsem v vsakdanjem življenju ter s tem v oblikovanju. Poleg vizij prihodnosti in razmišljanja o preteklosti bo, kot napovedujejo v MAO, med bienalom v Ljubljani potekal živahen program dogodkov, razstav in predavanj.

Prva med njimi je razstava, ki je že na ogled v Galeriji Kresija, posvečena pa delu oblikovalca Marka Turka. Na ogled je izbor njegovih najboljših izdelkov. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) namreč hranijo zbirko njegovih del in jo po petindvajsetih letih znova postavljajo na ogled, obogateno z novimi pridobitvami in nekaterimi predmeti, izposojenimi iz drugih zbirk. Kustosinja razstave je muzejska svetovalka Špela Šubic.

»Marko Turk (1920–1999), za nekatere odkrit­je, za poznavalce mojster, je v oblikovanje zašel nenačrtno in kljub uspehom še dolgo trdil, da to ni njegova glavna dejavnost, saj je izhajal iz elektroakustike. Čeravno se sam dolgo ni imel za oblikovalca, ga je oblikovalska stroka zgodaj prepoznala kot enega najboljših in ga tudi nagrajevala. Redno je prejemal nagrade na oblikovalskih dogodkih, njegova dela so bila razstavljena na številnih preglednih razstavah,« pravijo v MAO in dodajajo, da je za svoje delo prejel tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado.