Kot ponavadi se je začelo z ženskim veseljem nad prvimi rožami, ko se preseliš na svoje, pravi gospa Lidija Knavs. Najprej je gradnja doma pobrala večino energije, ko se je družina s tremi sinovi v njem ustalila, so prišli na vrsto zelenjavni vrt, sadovnjak in seveda cvetoči okras ...

Mož Peter je imel veselje z drevesi in tako so pred dobrimi petnajstimi leti, ko so se preselili v hišo, začeli v njeni bližini nastajati prvi senčni ambienti. Sprva domači iglavci in lipe, kakšna breza, danes pa na travnatem bregu, zlasti zdaj na jesen, privlači poglede prelivanje žarečih odtenkov okrasnih javorjev.

Vanje sta zakonca Knavs, ki zadnje desetletje namenjata okrasnemu vrtu skoraj ves prosti čas in si vsakdanjik težko zamislita brez njega, posebej zagledana. Čeprav ostro podnebje in plitva tla na več kot 800 metrih nadmorske višine tem občutljivim listavcem nista ravno naklonjena, zbirko vsako leto dopolni še kakšen primerek.

Spomladi, ko je treba urediti trajnice, prezračiti travo in popraviti škodo, ki jo je naredila zima, je dela največ in takrat z veseljem poprimeta tudi sinova Robi in Sebastijan. Okras­nega vrta okrog hiše je že skoraj hektar, in ker je parcele dvakrat toliko, se z novimi idejami vsako leto še malce razširi. Knavsovi njegovo ureditev nadgrajujejo po intuiciji, včasih se nova rastlina v loncu ves teden seli sem in tja, dokler ne dobi idealnega kotička. Prva leta je bilo treba kakšno tudi presaditi, ker ji rastišče ni ustrezalo, s prebiranjem strokovne literature in brskanjem za informacijami o novostih pa je napak vse manj.

»Zasaditve so večinoma moja domena,« pravi gospa Lidija, »veliko izvirnih kombinacij pa prispeva tudi mož. Čisto njegova je denimo zasaditev skalnjaka nad enim od naših treh ribnikov.« Posebna znamenitost vrta v Loškem Potoku so namreč postavitve impozantnih skal, ki jih je privlekel iz gozda in so z obsaditvami postale imenitni skalnjaki. Moževo področje so tudi ribniki, sam si je zamislil in izdelal vrtni paviljon in vse vrtno pohištvo. Na parceli sicer ni naravnega vira tekoče vode, za dopolnjevanje ribnikov uporabljajo vodo iz 40 kubičnih metrov velikega starega zbiralnika, ki se mu bo kmalu pridružila še ena cisterna.

Teren na vrtu je namreč plitev in lapornat, zaradi česar je treba mlada drevesa obilno zalivati. Pri njih je pozimi marsikdaj še nekaj stopinj več minusa kot na bližnjem Babnem polju, najhladnejšem kraju v državi, zato namenjajo mladi drevnini posebno skrb, debla javorjev recimo zastirajo s smrečjem in koprenami, da ne bi popokala ... Dela je najbrž več kot s podobnim vrtom drugje, a tega ne občutiš, če delaš za svojo dušo, pove sogovornica.

Več kot nekaj dni odsotnosti od doma si zakonca Knavs zaradi oskrbe rastlin skoraj ne moreta vzeti, a druženja jima ne primanjkuje. Kot raste vrt, raste tudi krog vrtoljubskih prijateljev ... in ker vedno nastaja kaj novega, so obiski priložnost, da pokomentirajo novosti in izmenjajo izkušnje.