»V prikolici na hrvaški obali smo preživljali počitnice že kot otroci skupaj s starši. Ko smo odrasli, zlasti med študijem, so nas začeli zanimati drugi kraji po širnem svetu in smo odhajali naokoli. Vsako leto nova destinacija. Zdaj so razmere malo drugačne. Ustvarili smo si družine, imamo male nadobudneže, ki si vsak dan želijo kopanja v morju,« pripoveduje arhitekt Matej D. Pristavec, zakaj so se odločili postaviti zabojnik in v njem urediti počitniški prostor. Najprej so iskali primerno rabljeno prikolico, medtem pa izvedeli, da bo imelo nekdanje podjetje Vegrad dražbo gradbiščnih zabojnikov. Tako so na dražbi, kjer so prodajali približno 50 zabojnikov, izbrali primernega, malo rabljenega in lepo ohranjenega. »Tako smo se dokončno odločili, da za počitniško bivalno enoto namesto prikolice kupimo in predelamo veliko bolj kompakten gradbiščni zabojnik,« pojasnjuje arhitekt.

Osnova bivalne enote je zabojnik, ki je izdelan iz varjenega kovinskega ogrodja z zamenljivimi segmenti oziroma polnili. Ti imajo na zunanji strani profilirano pločevino, znotraj pa si sledijo toplotna izolacija (kamena volna), PE-folija in lesena obloga z zaključno oblogo iz PVC. Ker jim notranja obloga ni bila všeč, so notranjost v celoti obložili s ploščami iverala, stranišče pa z oblogo iz ultrapasa. V zabojniku so uredili spalni del s pogradom, prostor za sanitarije ter prostor z mizo in klop­mi. Nad mizo je »lebdeča« zakonska postelja, ki je med drugim pritrjena tudi na strop. Tako lahko v počitniškem zabojniku hkrati biva oziroma prespi šest odraslih. K osnovni enoti so na eni strani pripojili montažno letno kuhinjo, na drugi pa zaprto shrambo za dopustniške pripomočke. Oba prostora sta montažna z leseno konstrukcijo. Spredaj so izdelali še pokrito teraso.

»Kot izhodišče zasnove smo iskali rešitev za prenočevanje čim več ljudi. Tako smo se odločili, da spalni del poskusimo umestiti čim više od tal, ker potrebujemo prostor za bivanje v zabojniku v slabem ali hladnem vremenu,« pojasnjuje arhitekt funkcionalno zasnovo. Omislili so si pograd iz kovinskega ogrodja, ki je dovolj velik za dve vzmetnici. Druga spalna enota (dimenzije 180 x 200 cm) je viseča, in sicer konzolno pritrjena na steno in strop zabojnika, ki je nad mizo z dvema klopema. V tako majhni enoti je po besedah sogovornika največja težava shranjevanje garderobe vseh uporabnikov. Zato so pogradu in viseči postelji dodali garderobne omarice, ki so prav tako konzolno vpete v kovinsko ogrodje postelj. Omarice so v predelu nog. »Funkcionalnost te rešitve se kaže poleg izkoristka praznega prostora nad nogami za shranjevanje garderobe tudi v tem, da ko se zbudiš, se lahko preoblečeš kar na ležišču, ker taka zasnova omogoča, da imaš vse najosnovnejše na dosegu rok,« še dodaja arhitekt.

Dodatne površine za shranjevanje je zasnoval v dvonivojski mizi, kjer je nastala kombinacija zaprtih predalov in odprtih polic, nekaj prostora pa je še v zaprtih klopeh.

Način osvetlitve, izbor barv in primernih materialov so poglavitni elementi, ki pripomorejo k prijetnemu bivanju. Pri izboru barv so se držali naravnih zemeljskih odtenkov. V interierju se pojavljata bela in barva bele kave. Prostor so popestrili s talno oblogo, na kateri je vzorec različnih tipologij pisav v sivih in srebrnih odtenkih. V montažnem delu so uporabili les in OSB-plošče. Kritina je nad zabojnikom neprosojna ter UV-neprepustna, nad teraso pa prosojna. Tako se zabojnik na soncu ne pregreva, terasa pa je ves čas dovolj svetla.

Po besedah arhitekta sta pri zasnovi počit­niškega objekta bistveni funkcionalnost v smislu arhitekturne zasnove ter praktičnost z vidika postavitve in pozneje uporabe not­ranje opreme. »V počitniškem objektu naj bo zasnova preprosta, pragmatična, oprema pa takšna, da je čim več stvari na dosegu rok. Tako bomo imeli občutek, da ni potrebe po nenehnem pospravljanju (kar skoraj vsakodnevno počnemo doma) ter da imamo več časa za druženje s prijatelji, družino, kar tudi je namen dopusta,« razmišlja sogovornik.

In kako se arhitekt loti takšnega projekta? »Pri projektiranju je pogosto tako, da pretirana svoboda, brez omejitev, ponavadi ne prinese najboljših rešitev. V situacijah, ko si omejen s prostorom ali na primer zahtevami naročnika, se je treba bolj poglobiti v problematiko, kar pripelje do boljše, kakovostnejše in lahko tudi bolj inovativne rešitve,« odgovarja. V tem primeru, ko so morali na približ­no dvanajstih kvadratnih metrih omogočiti sočasno bivanje, spanje in shranjevanje prt­ljage tudi do šestim odraslim, je bil, priznava, izziv toliko večji in zahtevnejši.