Za priznanje zlati svinčnik za odlično realizacijo na področju arhitekture in krajinske arhitekture je kandidiralo 55 projektov. Strokovna komisija sestavljena iz mednarodno uveljavljenih arhitektov in kritikov (Vedran Mimica, Andreas Ruby, dr. Dušan Ogrin in Tomaž Pipan) je med njimi izbrala šest projektov, in sicer Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) (avtorji Bevk Perović arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, OFIS arhitekti, SADAR+VUGA), hišo Maui (dekleva gregorič arhitekti), paviljon Dojmi (Katušić Kocbek arhitekti), hiša NMII (Dans arhitekti), Center za kontrolo zračnega prometa Ljubljana (SADAR+VUGA) in Spiralo razvoja (Superform).

Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja je komisija med desetimi projekti izbrala in podelila nagrado dvema: Strokovnim podlagam za jedro mesta Kočevje (avtorji dr. Liljana Jankovič Grobelšek, Maja Brusnjak Hrastar, Jernej Radovac, mag. Radovan Nikić, mag. Jelka Hudoklin, mag. Irena Hočevar) in DPN za območje hidroelektrarne Brežice (mag. Jelka Hudoklin s sodelavci).

Častni član je postal urbanist Jože Dekleva

Častni član ZAPS 2013 je postal urbanist Jože Dekleva, ki je, kot pravi v obrazložitvi upravni odbor ZAPS, ki nagrado podeljuje, kariero posvetil celovitemu delu pri prostorskem načrtovanju, zemljiški politiki in urbanizmu. Vodila pri njegovem strokovnem delu so bila interdisciplinarnost, celovit pogled in razumevanje prostora in procesov v prostoru kot nedeljivega prepleta različnih strok. Pretežni del kariere je bil sodelavec Urbanističnega inštituta RS, pozneje tudi njegov direktor. Na Mestni občini Ljubljana je bil namestnik načelnika oddelka za urbanizem in vodja projekta Trajnostni razvoj mesta Ljubljane. Zadnja leta svoje kariere je deloval na ministrstvu za okolje in prostor kot vodja oddelka za urbano zemljiško politiko. V tem ključnem obdobju je svoje delo usmeril zlasti v določanje vsebin slovenske zemljiške politike ter snovanje in izvajanje njenih ukrepov, je še zapisal upravni odbor o delu nagrajenca. Splošni javnosti pa je najbolj znano njegovo prizadevanje za ponovno uvedbo ljubljanskega tramvaja, o čemer je organiziral razstavo in v soavtorstvu napisal knjigo Lej ga, tramvaj!: udobno, hitro in varno po ljubljanski regiji.

Platinasti svinčnik za biro Bevk Perović arhitekti

Platinasti svinčnik, ki ga podeljujejo za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, sta letos prejela Matija Bevk in Vasa J. Perović (Bevk Perović arhitekti). Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, sta arhitekta v komaj šestnajstih letih obstoja skupnega biroja ustvarila tako obsežen, homogen in kakovosten opus, da mu težko najdeš enakega ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. "Vse, kar sta doslej zasnovala – in česar nepredstavljivo velik del je tudi že zgrajen – je najvišje kakovosti ne le na formalni, temveč tudi na tehnični ravni, in to brez izjeme. O slednjem nas prepriča obisk njunih starejših izvedb, kot sta stanovanjski blok ob Aljaževi ulici v Šiški ali stanovanjska soseska Polje I. Obe imata za seboj že več kot deset let intenzivne rabe, dajeta pa videz, kot bi bili dokončani včeraj. Enak vtis »kot iz škatlice« pa daje prav vsak njun objekt, tako da ob objavi ne veš, ali imaš pred seboj fotografijo ali le zelo dobro vizualizacijo," še pravi poročilo žirije.

Njuno prisotnost v mednarodnem prostoru kaže več kot 60 objav v strokovnem tisku, posebna monografija španske revije El Croquis, sodelovanje na 28 razstavah, pretežno v tujini, in več kot 20 predavanj v tujini. Dve Plečnikovi medalji, nagrada piranesi, tri Plečnikova odličja, nagrada Prešernovega sklada in dve nominaciji za evropsko nagrado Miesa van der Roheja so le najvažnejša od petnajstih strokovnih priznanj, ki sta jih doslej prejela.

Zeleni svinčnik za Aktivno hišo Lumar

Priznanje Zeleni svinčnik – priznanje za inovativno trajnostno gradnjo – so letos podelili drugič, prejeli pa so ga KošorokGartner arhitekti (avtorji Gregor Košorok, Jernej Gartner, Brigita Babnik) za Aktivno hišo Lumar. Za nagrado je kandidiralo pet projektov, od tega štiri individualne hiše in en vrtec.

Aktivna hiša Lumar je, kot pravi poročilo zelene komisije, tehnično in tehnološko dovršen montažni objekt, saj ima vse tiste tehnične rešitve, ki so danes komercialno na voljo, so ponovljive in preizkušene. "Konstrukcija stavbe je lesena, v toplotnem ovoju se sočasno uporabljajo skoraj izključno materiali biološkega izvora, npr. celulozna izolacija in lesnovlaknene plošče. Sistem energijsko visoko učinkovite gradnje tako ob nekoliko večji porabi materialov biološkega izvora v stavbni masi veže tudi dodatne količine CO2, kar že ob začetku obratovanja novogradnje vpliva na zmanjšani ogljični odtis stavbe v njeni življenjski dobi. V hiši so vgrajeni solarni sprejemniki sončne energije za ogrevanje sanitarne vode, fotovoltaična elektrarna za proizvodnjo električne energije in steklene površine za neposredni zajem sončne energije. Stavba proizvede več električne energije, kot je letno potrebuje, zato se imenuje aktivna hiša. Vsi ti elementi so vgrajeni v primerni količini in arhitekture oblikovno ne določajo, ampak se ji spoštljivo prilagajajo," še pravi poročilo. Komisija je posebno pozornost namenila arhitektonskim parametrom objekta. Po njihovem mnenju so arhitekti upoštevali zahteve pasivne gradnje in reinterpretirali dvokapnico, v katero podrejeno, vendar zelo premišljeno vključi tehnološke elemente. "Osnovna kocka stavbne mase je z dodatki v pritličju in vključitvijo zunanje ureditve v podaljšek notranjega tlorisa pridobila dinamiko in se spogleduje z atrijsko hišo. Oblikovno izvirna in tehnično premišljena je poševno vbočena fasada na južni strani, ki daje svojevrsten oblikovni pečat, nekako zadržano ekskluzivnost oziroma pravo mero glamurja," še pravijo.

Strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, ZAPS podeljuje od leta 2004. Namen priznanj je spodbujati ustvarjalno delo, usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo, ureditve odprtega prostora in kakovostno prostorsko načrtovanje ter dvigati zavest o kulturni in ustvarjalni razsežnosti projektiranja in prostorskega načrtovanja. Zbornica podeljuje tudi priznanja za posebne organizacijske in širše strokovne prispevke pri razvoju in uveljavitvi institucije in stroke.

Deveti dan arhitektov so namenili pregledu aktualnih razmer v arhitekturni in projektantski dejavnosti, o tem pa govorili na javni tribuni z naslovom Kaj bomo arhitekti delali v prihodnosti?. Kaj so udeleženci (ekonomist prof. dr. Aleš Groznik, investitor Boštjan Skubic, arhitekta Aleš Vrhovec in Špela Videčnik, urbanist Miran Gajšek, direktor KSEVT-a Miha Turšič, direktor Eko sklada Milenko Ziherl in sekretar MIP mag. Bojanom Babič) javne tribune povedali, lahko preberete v članku Kaj bodo arhitekti delali v prihodnosti?.