Elektrika: Znaten prihranek z majhnimi ukrepi

19. 11. 2015 | Besedilo: Carmen Hladnik Prosenc, energetska svetovalka, Ensvet | Fotografije: dokumentacija Dela

elektrika, varčevanje z elektriko, energijski razred, ogrevanje z elektriko, televizija, pomivanje posode, hlajenje prostorov, hlajenje, pranje perila

Strošek za porabljeno električno energijo si lahko zmanjšamo na več načinov: z izbiro najbolj ugodnega dobavitelja, z izbiro pravega tarifnega sistema (eno- ali dvotarifni), z izbiro ustrezne moči glavne varovalke (da je ravno pravšnja oziroma da ni pretirano prevelika) in tako, da zmanjšamo porabo. V tem članku se bomo omejili na zmanjšanje porabe električne energije.

Energijski razred aparatov

Gospodinjski aparati so opremljeni z nalepko o energijskem razredu. Ta nalepka pove, koliko je gospodinjski aparat varčen pri porabi električne energije. Razredi A, A+, A++ ali A+++ so najbolj varčni, razreda E ali celo F najmanj. Ko kupujemo nov aparat, izberimo takega, ki spada v razrede od A do A+++.

Stari gospodinjski aparati so zelo potratni. Včasih je bilo najbolj pomembno, da je aparat čimbolj zanesljivo deloval in da se zlepa ni pokvaril. Raje so izdelovali malo predimenzionirane (oz. močnejše). S porabo energije se niso ukvarjali.

Danes je filozofija pri proizvodnji drugačna: aparati so ravno še dovolj močni, imajo sprejemljivo ceno in so glede porabe energije karseda varčni oziroma do okolja prijazni. Če imamo zelo stare aparate, jih pač uporabljajmo, dokler delujejo, ko pa jih bo treba nadomestiti, izberimo takšne, katerih poraba je čim bolj varčna. Ti so ob nakupu sicer dražji kot bolj potratni, vendar se v vsej njihovi živ­ljenjski dobi investicija izplača.

V gospodinjstvih se največ elektrike porabi tam, kjer se kaj segreva. Drugi sistemi (npr. radio, TV, različna druga elektronika, elek­tromotorčki, ventilatorji, signalne lučke) imajo v primerjavi s porabniki, ki so namenjeni temu, da z električno energijo nekaj ogrevamo, neprimerljivo manjšo moč. Aparati so opremljeni s tablico, na kateri so navedeni električni parametri: za katero napetost in frekvenco električnega toka je aparat namenjen in kolikšna je njegova moč v vatih ali kilovatih (W – watt, ali kW – kilowatt); 1000 vatov je en kilovat.

Koliko električne energije bomo porabili, če bo aparat deloval na maksimumu, lahko izračunamo tako, da njegovo moč v kilovatih pomnožimo s številom ur, ko bo vključen. Primer: likalna postaja ima moč 2600 vatov oz. 2,6 kilovata. Če bomo z njo likali na mak­simalni temperaturi dve uri, bomo porabili 5,2 kilovatne ure (2,6 kW x 2 h = 5,2 kWh).

Ogrevanje z elektriko le izjemoma

Ogrevanje prostorov z elektriko ni priporočljivo in je bilo do sprejetja energetskega zakona kot osnovno ogrevanje celo prepovedano. Uporabljali naj bi ga le tam, kjer res ni druge možnosti ogrevanja, in v prostorih, ki jih uporabljamo le občasno. Če že moramo ogrevati z elektriko, je najbolje vgraditi toplotno črpalko, saj bomo porabili le približno tretjino električne energije, kot bi je s klasično električno pečjo. (Tudi klimatske naprave so toplotne črpalke.) Vendar tudi uporaba toplotnih črpalk ni priporočljiva v vseh primerih, kakor nas prepričujejo prodajalci.

Če hiše še nimamo toplotno izolirane, je čas, da kaj naredimo v tej smeri, saj bomo tako veliko prihranili pri energiji. Prihranek pa bo še malo večji, če bomo hišo ali stanovanje ogrevali za kakšno stopinjo manj in raje oblekli pulover ali jopico.

Kuhanje in pečenje

Indukcijske kuhalne plošče porabijo manj električne energije, saj se segrevata le posoda in njena vsebina. Na klasičnih električnih ploščah uporabljajmo posodo, ki ima enak premer dna, kot je premer grelne površine. Če torej skuhamo eno kavico na veliki električni plošči, je to potrata električne energije. Dno posode naj dobro nalega na ploščo, da bo prehod toplote boljši. Dno naj bo čimbolj ravno, ne zvito ali izbočeno.

Kjer hočemo, da nam nekaj zavre, kuhajmo pokrito. Uporabljajmo pokrovke. Najprej nastavimo moč plošče na maksimum, ko pa vsebina zavre, zmanjšajmo moč električnega grelca tako, da bo le rahlo vrelo. V normalnih razmerah voda zmeraj vre pri 100 stopinjah Celzija, pa če vre le narahlo ali divje. Če nam izpari polovica vsebine, jed ne bo prej kuhana, le več energije bomo porabili.

Po možnosti čim več uporabljajmo lonec za kuhanje pod večjim tlakom. Tudi tukaj nastavimo moč tako, da bo para izhajala le zmerno. V takem loncu se zaradi večjega tlaka pare jed kuha na temperaturi, ki je višja od 100 stopinj Celzija in je zato kuhana prej. Moč ene kuhalne plošče je lahko od 1 do 1,4 kW. Če kuhamo na maksimumu hkrati na vseh štirih eno uro, lahko porabimo od 4 do 6 kWh.

Če želimo prihraniti pri električni energiji, kadar uporabljamo pečico, se navadimo kuhati večje količine hrane in potem presežke zamrznimo. Pečice med peko ne odpirajmo po nepotrebnem. Pri vsakem odpiranju se nekoliko ohladi. To izgubljeno toploto je treba nadomestiti in poraba elektrike je zato večja.

Kuhajmo ali pecimo hrano, ki je narezana na manjše koščke. Prej se bo skuhala ali spekla. Če kuhamo ali pečemo hrano, ki je bila zamrznjena, jo najprej odtajajmo na sobni temperaturi.

Hlajenje in zamrzovanje

Zamrzovalne skrinje so velik porabnik električne energije. Njihova moč ima razpon od 100 do 150 W. Večinoma so vklopljene neprekinjeno. Povprečna letna poraba 180-litrske hladilne skrinje je od približno 200 kWh (novejši modeli) do 700 kWh (zelo stari modeli).

Skrinje delujejo podobno kot hladilnik. V notranjosti imajo senzor temperature, ki kompresor po potrebi vklopi, ko temperatura naraste za nekaj stopinj. To se zgodi iz več vzrokov: ker se aparat zaradi toplejše zunanjosti segreva, če ga pogosto odpiramo ali če je tesnilo na vratih slabo in če je hladilni del obložen s snegom ali ledom.

Potrudimo se, da skrinje in hladilnike redno čistimo. Naj ne bodo odeti v ivje in led, ki delujeta kot toplotni izolator, in čeprav se skrinja vklaplja, temperatura v notranjosti težko doseže nastavljeno temperaturo.

Vanje ne postavljajmo vročih posod. Če neko jed skuhamo in želimo presežek ohladiti ali zamrzniti, najprej počakajmo, da se ohladi na sobno temperaturo, in jo šele nato dajmo v hladilnik ali skrinjo.

Skrinj in hladilnikov ne odpirajmo po nepotrebnem. Z vsakim odpiranjem vanje spustimo topel zrak, ki je za povrhu bolj vlažen kot zrak v napravi. Tako se na hladne stene izloča več vlage, ki povzroča ledene ali snežne obloge in spet povečuje porabo.

Pazimo tudi, kam bomo zamrzovalno skrinjo ali hladilnik postavili. Hladilni aparati nikakor ne smejo stati poleg grelnih teles (štedilnika, pečice, pomivalnega stroja ali radiatorja). Če zmanjka elektrike, jih ne odpirajmo, da notranjosti ne bi po nepotrebnem segreli.

TV-sprejemniki in računalniki

TV-sprejemniki niso tako nedolžni, ker jih imamo vklopljene po več ur. Kupujemo tudi vse večje zaslone.

Moč računalniških ali tv-zaslonov je zelo različna. Odvisna je od uporabljene tehnologije, od proizvajalca in kakovosti, od velikosti ekrana, od tega, kaj nam ekran prikazuje (statične ali gibljive slike), svetlosti zaslona in od tega, ali so vključene varčne nastavitve.

Katodni in plazemski zasloni so v zatonu. Plazemski zasloni večjih dimenzij so večji porabniki od katodnih, LCD s fluorescentno (CFL) osvetlitvijo in LCD z LED-osvetlitvijo. Zdaj so najbolj varčni LCD-zasloni z LED-osvetlitvijo. Prenosni računalniki porabijo manj kot namizni.

Razsvetljava

Pri klasičnih žarnicah na žarilno nitko se 95 odstotkov električne energije pretvori v toploto in le pet odstotkov v svetlobo. Uporabimo varčne sijalke, saj za oddajanje enakega svetlobnega toka porabijo petkrat manj električne energije. Pri njih moramo paziti, da jih odlagamo med posebne odpadke, saj vsebujejo hlape živega srebra, ki so strupeni. Pri odlaganju se ne smejo razbiti.

Halogenske reflektorske sijalke imajo moč od 20 do 50 W. Če jih imamo v enem svetilu več, je poraba lahko takoj (pre)velika.

Prihodnost je v razsvetljavi z LED-svetili. Pri novogradnjah ali obnovah je priporočljiva vgradnja LED-razsvetljave. Poraba elektrike je še manjša kot pri varčnih žarnicah. Sedemvatna LED-sijalka ima enako svetilnost kot 10-vatna varčna sijalka ali 50-vatna žarnica na žarilno nitko.

Pranje perila

Če perilo ni hudo umazano, ga raje operimo na nižji temperaturi. Če je bolj umazano, ga prej nekaj časa namakajmo. Stroj vklopimo, ko je poln. Razni programi za polovično pranje ne porabijo pol manj energije in vode, ampak več. Povprečna poraba za eno pranje približno 1 kWh.

Sušenje perila

Sušilni stroj je zelo velik porabnik električne energije, približno petkrat večji kot pralni stroj. Če živimo v čistem okolju, raje sušimo na zraku. Sušilni stroji s toplotno črpalko porabijo le približno 40 odstotkov energije, kot je porabijo navadni stroji.

Pomivanje posode

Uporaba pomivalnega stroja je priporočljiva, saj porabi manj vode in manj energije, kot če bi posodo pomivali na roke in vodo segrevali v električnem bojlerju. Večje ostanke hrane prej na grobo splaknemo, da se ne zasušijo. Stroj vklopimo, ko je poln. Moč teh strojev sega od 1700 do 2300 W.

Priprava tople sanitarne vode

Če je mogoče, se priklopimo na daljinsko ogrevanje – tudi za sanitarno vodo. Raje se prhajmo kot pa namakajmo v kadi, ker pri tem porabimo manj tople vode in torej manj energije za njeno segrevanje.

Če imamo svojo kotlovnico, pozimi toplo vodo pripravljajmo v kotlu centralne kurjave, v prehodnih obdobjih in poleti pa po možnosti s sončnimi kolektorji ali toplotno črpalko. Če se ogrevamo z lesom ali zemeljskim plinom, lahko toplo sanitarno vodo vse leto pripravljamo v istem kotlu.

Na pipah uporabimo nastavke (perlatorje ali aeratorje), ki vodnemu curku primešajo zrak in ga bolj razpršijo. Tako sta lahko pretok vode in s tem poraba energije za segrevanje vode manjša. Kadar (tople) vode ne potrebujemo ves čas (npr. med umivanjem zob), jo vmes zapirajmo.

Hlajenje prostorov

Prostore varuje pred poletnim pregrevanjem dobra toplotna izolacija. Poleti jih poskušajmo ohladiti s čim manjšo porabo energije. Če imamo pred hišo na južni strani posajeno kakšno listnato drevo ali trto, nam poleti s krošnjo dela senco. Drugače si pomagajmo s senčili. Zjutraj, ko je najbolj hladno, stanovanje temeljito prezračimo, nato pa okna zaprimo in na sončni strani spustimo rolete ali zapremo polkna.

Če res potrebujemo klimatsko napravo, kupimo invertersko, ki svojo moč sproti prilagaja razmeram in tako za delovanje porabi manj energije kot različica brez inverterja. Napravo vgradimo v tisti prostor, v katerem se največ zadržujemo – ponavadi v dnevno sobo. Potem pa odpremo vrata še v spalnice, da se tudi te ohladijo. Stacionarne klimatske naprave so učinkovitejše od premičnih.

Ne razmetavajmo energije v prazno

Naprave izklapljajmo, kadar jih ne potrebujemo. Razne aparate, ki so stalno v priprav­ljenosti, vsaj ponoči ali dopoldne, ko nas ni doma, popolnoma izklopimo.

Če imamo možnost, opravila, pri katerih porabljamo veliko električne energije (npr. likanje, pranje bolj umazanega perila, peka peciva), načrtujmo ob koncu tedna, to je v času nižje tarife.

Svetujem, da si nekaj časa zapisujete porabo in kaj ste imeli v tistem času vklopljeno. Tako boste odkrili, kaj porablja največ elek­trike. Poglejte tudi, kakšne so priključne moči vaših električnih naprav, in za začetek bodite bolj pozorni na tiste z večjo močjo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE