Bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča bakterijski ožig oljk, je trenutno eden najnevarnejših rastlinskih škodljivcev v Evropski uniji. Zaradi resnosti problematike v Bruslju že bijejo plat zvona. Aprila se je tako razširil seznam gostiteljskih rastlin, ki morajo biti pod stalnim nadzorom. Bruselj je tudi določil strožje ukrepe in strožji nadzor na okuženih območjih, zaostril pa je tudi trgovanje znotraj Evropske unije. Med drugim je prepovedan uvoz rastlin kavovca iz Hondurasa in Kostarike. Zaostreni so tudi pogoji za uvoz okoli 300 vrst potencialnih gostiteljskih rastlin iz tretjih držav. Predpisi, ki so jih pripravili v Bruslju pa državam članicam nalagajo tudi obvezno izvajanje preiskav glede navzočnosti bakterije na potencialnih gostiteljskih rastlinah na svojih ozemljih. Prvi večji izbruh nevarne bakterije na območju Evropske unije je bil zabeležen jeseni 2013 na oljkah v južni italijanski pokrajini Lecce. Letos pa se je bakterija razmahnila tudi v sosednjih pokrajinah Brindisi in Ligurija.

Bakterija Xylella fastidiosa povzroča sušenje in propadanje oljk, odkrili pa so jo tudi že na drugih rastlinah. Bakterija se med drugim širi s prenašalcem, ki je običajno slinarica Phylaenus spumarius, ki je razširjena tudi pri nas. Lahko pa jo prenašajo tudi druge sesajoče žuželke. Uprava za varno hrano se upravičeno boji, da bi se bakterija lahko hitro razširila tudi po Sloveniji, zato opozarja kupce naj bodo pozorni na izvor nekaterih sadik rastlin kot so oljka, oleander, mandljevec, navadna mirta, navadni rožmarin, navadna žuka, zimzelen in madagaskarski zimzelen ter okrasnih rastlin kot so Acacia saligna, Polygala myrtifolia in Westringia fructicosa. Če posamezniki posumijo, da se je pri njih pojavila bakterija, morajo to takoj javiti krajevni pristojni službi za varstvo rastlin ali pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju.