Prostor okoli sebe doživljamo z vsemi petimi čuti. Ker pa je naša kultura pretirano vizualna, enega od njih, voh, velikokrat prezremo. Pa ga ne bi smeli, saj ima na naše dobro počutje izjemen učinek. Vonje in čustva namreč obdeluje isti del možganov, zato vonje doživljamo izjemno čustveno in lahko v hipu spremenijo naše razpoloženje. Pomembno vlogo pri tem ima naš spomin. Vonj po sivkinem milu, ki ga je uporabljala vaša babica, če ste jo seveda imeli radi, vas lahko zaziba v prijetne spomine.

Ravno zaradi individualnih spominskih povezav z vonji imajo znanstveniki težave, ko poskušajo definirati naše odzive na različne vonje. Vonji nas lahko spravijo v slabo voljo, v dobro voljo, vplivajo na to, kakšna je naša samopodoba, in lahko celo spremenijo način, kako delujejo naši možgani med reševanjem nalog in problemov. Nekatere odzive na vonje je težko razložiti. Vonj po jasminu na primer ne vpliva na to, kako hitro ljudje, ki ga vonjajo, zaspijo, ampak na kakovost spanca in na boljše delovanje možganov naslednje popoldne po prespani noči.

Prostor, ki diši: večji, čistejši, svetlejši

Na splošno imajo ženske boljši občutek za vonje kot moški, naš vonjalni aparat pa najbolje deluje med 30. in 50. letom starosti. Prijetni vonji nas spravijo v dobro voljo in kadar ljudje okoli nas lepo dišijo, jih povežemo z dobrimi stvarmi. Kadar nam isti ljudje smrdijo, jih povežemo s slabimi stvarmi. Kadar zaznavamo prijetne vonjave, smo bolj pripravljeni reševati zaplete po mirni poti, kar je uporabno tako v službenem kot družinskem življenju. Hkrati smo bolj samozavestni in naš bolečinski prag se dvigne, kar bi lahko s pridom uporabili v zdravstvu. Čakanje v vrstah nam ob prijetnih vonjavah mine hitreje, prav tako se v prijetno odišavljenem prostoru raje dlje zadržimo. Posebno če diši po sadju, kar je zelo uporabno za trgovce. Na splošno nam prijetno dišeč prostor deluje večji, bolj čist, bolj svež in svetlejši.

Slabi vonji nas poženejo v akcijo. Ali prostor zapustimo ali pa nekaj naredimo, da bi se slabega vonja znebili (npr. odpremo okno). Ker je slab vonj tako močan aktivator, ameriška vojska razvija »smrdečo bombo«, ki bi jo lahko uporabili, kadar je s prizorišča treba odstraniti večje število ljudi. Po nekaj minutah vonja sicer ne zaznamo več, kar pa ne pomeni, da na nas ne deluje več. Kako torej nadišaviti svoje stanovanje, da nam bodo vonji kar najbolj v pomoč?

Za delo z glavo in rokami

Za miselno delo, torej za domače delovne sobe ali sobe šoloobveznih otrok med opravljanjem domačih nalog, uporabimo vonj limone, jasmina ali sivke. Vsi trije izboljšujejo učinkovitost miselnega dela. Za sivko so v poskusih ugotavljali, da posebno ugodno deluje pri reševanju matematičnih nalog, limona pa nasploh pri mentalno zapletenih nalogih. Pri ustvarjalnosti pomaga kombinacija vonjev cimeta in vanilje, rožmarin pa izboljša naš spomin, posebno dolgoročnega.

Za opravljanje fizičnih nalog je najboljši vonj poprove mete. V domačih delavnicah in fitnesih vam bo pomagal, da boste manj utrujeni, ter vam dal polet in občutek, da ste učinkoviti. Poprova meta je blagodejna tudi pri opravljanju dolgočasnih, ponavljajočih se del, denimo likanju ali zlaganju drv. V dobro voljo vas bodo spravili vsi vam prijetni vonji, zlasti pa vonji limone in cimeta ter vanilje. Če se iz službe vrnete napeti, se boste sprostili ob vonju sivke in cedre. Tesnobnost učinkovito zmanjšuje vonj po pomarančah, kar je zlasti uporabno za čas pred izpiti ali velikimi projekti. Proti tesnobnosti so uporabni tudi vonji vanilje, jasmina, hijacinte, majarona, vrtnice in cipres.

Za spalnico in sprostitev se največkrat uporablja vonj sivke. Znan je po tem, da pomirja osrednji živčni sistem. V tujini je mogoče kupiti sivkin pripravek, ki ga poškropimo po rjuhah, kadar težko zaspimo. Enako učinkovit je šopek sivke na nočni omarici. Podobno sproščujoče delujejo vonji vrtnice, mandlja, cedre, bora, bergamotke, kamilice, majarona, sandalovine, vanilje, muškatnega oreščka in jabolk. Vonj slednjih denimo pripomore pri zniževanju krvnega tlaka. Ko naposled zaspimo, je za kakovost spanca uporaben vonj jasmina. Ljudje, ki ponoči vonjajo jasmin, se zbudijo manj tesnobni in čez dan bolj učinkovito opravljajo miselne naloge.

Za dnevne sobe in kuhinje, ki so središče razgibanega družinskega življenja, so najprimernejši vonji, ki vlivajo energijo: poprova meta, limona, jasmin, bazilika, nageljnove žbice, pačuli, grenivka in rožmarin. Vsi ti so prijetni, z energijo pa nas lahko napolnijo tudi nekateri neprijetni. Vendar, kdo bi si želel spodbuditi otroke, da se hitreje pripravijo za šolo, z vonjem po gnilih jajcih? Na splošno tako delujejo vsi neznani vonji, saj poskušamo razvozlati, kaj so in kaj predstavljajo, in to nas vznemirja. Prijetno pa nas vzburijo tudi vsi znani, recimo vonj po kavi, ki je vznemiril celo poskusne podgane, pa čeprav te ne vedo, da je v človeškem svetu z njim povezan vsakodnevni jutranji ritual. Sicer pa je najbolje, da nekatere stvari še naprej ostanejo, tako kot vonji, malo skrivnostne in magične.