Na 7. svetovnem vodnem forumu številni akademiki, podjetja, vladni predstavniki in nevladne organizacije z vsega sveta razpravljajo o ključnih vprašanjih, povezanih z vodo, predvsem o zadostni preskrbi s čisto vodo. Opozorila, da so vodne zaloge zaradi prevelike porabe in podnebnih sprememb močno omejene, so namreč vse glasnejša.

Poročilo Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Svetovnega foruma o vodi, ki so ga predstavili v Južni Koreji, opozarja predvsem na zmanjšane zaloge vode v letu 2050 v državah v razvoju, poziva k vladnim politikam ter javnim in zasebnim naložbam, s katerimi bi zagotovili vzdržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov, živine in rib, ki bi zaščitila tudi vodne vire. Kakor so sporočili iz FAO, so tovrstni ukrepi ključnega pomena za zmanjševanje revščine, povečanje prihodkov in zagotovitev prehranske varnosti za številne ljudi na ruralnih in urbanih območjih.

Do leta 2050 bo po napovedih na svetu živelo devet milijard ljudi in poročilo navaja, da bo takrat potrebnih 60 odstotkov več hrane, v državah v razvoju pa kar do 100 odstotkov več. Kmetijstvo bo še naprej glavni porabnik vode; v številnih državah bodo zanj porabili okrog dve tretjini ali več zalog vode iz rek, jezer in vodonosnikov. »Kljub naraščajoči urbanizaciji bo v letu 2050 velik del svetovnega prebivalstva in večina revnih še naprej živela od kmetijstva, ki pa bo moralo za vodne zaloge tekmovati z mesti in industrijo. Kmetovalci bodo morali najti načine za povečanje proizvodnje ob omejenih zalogah vode in zemlje,« navaja poročilo.

Pomanjkanje vode trpi več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, do leta 2050 bo ta delež narasel na dve tretjini. Glavni krivec je prevelika poraba vode za proizvodnjo hrane in kmetijstvo, navaja poročilo – na velikih območjih Južne in Vzhodne Azije, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike ter Severne in Srednje Amerike porabijo več podtalnice, kot se jo lahko obnovi naravno. Seveda ne moremo mimo onesnaževanja virov, za katerega so ponekod odgovorni tudi intenzivno kmetijstvo, industrijski razvoj in naraščanje mest. Poročilo opozarja tudi na učinke globalnega segrevanja ozračja in potrebo po večjih prizadevanjih za zaščito gozdov in goratih območij, kjer izvira večina zalog pitne vode.

»Od leta 1990 je približno 2,1 milijarde ljudi pridobilo boljši dostop do virov pitne vode, a se svet spreminja hitro in voda je tveganje številka ena,« je ob odprtju foruma, ki letos poteka v južnokorejskih mestih Daegu in Gyeongbuk (zaključil se bo jutri, v petek), dejal predsednik Svetovnega sveta za vodo Benedito Braga ter pozval k skrbnosti in modrosti pri ravnanju z vodo. Težave, povezane z vodo, namreč niso več omejene na države v razvoju, temveč postajajo globalen izziv. Po podatkih Združenih narodov je poraba vode trenutno tako velika, da bi lahko svet do leta 2030 doživel 40-odstoten vodni primanjkljaj, za kar bodo krivi predvsem rast prebivalstva, urbanizacija in potrebe po vodi pri pridelavi hrane.