Sadni vrt januarja

In če smo že omenili uporabo FFS, si je priporočljivo takrat, ko nas čas ne priganja, ogledati razpored najpogostejših zaščitnih škropljenj, saj se nekatera uporabljajo še pred brstenjem. Sicer pa v sadovnjaku z drevesnih vej otresamo sneg – v nasprotju s pogostim prepričanjem tu velja, da bolj ko je kot med deblom in vejo oster, torej je veja usmerjena kvišku, več je možnosti, da se bo slednja zalomila. Pred obtežitvami so torej varnejši odprti koti izraščanja. Če tega še nismo storili, ne bo odveč obdati debla mlajših dreves z zaščitno mrežo proti zajcem in srnam, saj jim njihovo lubje ali brstje grmičastega jagodičja najbolj tekne, ko izpod snega ni videti druge malice. Od srede meseca si že lahko naberemo enoletne poganke sadnih vrst, ki jih bomo uporabili za cepljenje. Ker bo to aktualno šele v času brstenja, ko se po rastlinah že preteka sok, jih bomo morali do takrat narezane shraniti v vlažnem in hladnem prostoru v mivki ali ovite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku. Na toplem se poučimo tudi o lastnostih valilnic (gnezdilnic) za posamezne vrste ptic. Pred zimo radi hitimo s krmilnicami, pred pomladjo pa jih pozabimo pravočasno nadomestiti z valilnicami – prav te so tiste, zaradi katerih si bodo ptice, naše zaveznice v boju proti insektom, naš vrt izbrale za dom. Izčrpne napotke za izdelavo gnezdilnic lahko preberete na tej spletni povezavi. Poznavalci pravijo, da je  najprimernejši čas za namestitev gnezdilnice zima, sicer pa jih lahko nameščamo skozi vse leto, ker ptice v gnezdilnicah tudi prenočujejo.
 

Težki sneg otresamo tudi z grmovnic. Podobno kot cepiče sadnega drevja lahko narežemo potaknjence olesenelih okrasnih rastlin. Januarja se lahko že lotimo obnovitvene rezi oziroma pomlajevanja grmovnic, saj bomo z rezanjem med zimskim počitkom spodbudili močnejšo spomladansko rast. Precej močno lahko porežemo grmovnice, ki jih cenimo zaradi barvitega lubja mladih poganjkov. Za zimzelene grmovnice pa ni tako pomembno, kdaj jih porežemo. Pri njih bodimo predvsem pozorni na več tednov suho zemljo pozimi, sploh če je toplo, in jih zalijemo, saj skozi liste tudi v tem času izgubljajo vodo. Ne zalivamo pa pred napovedanim mrazom, saj bi zmrzal zaradi pretakajočih se sokov poškodovala rastlinsko tkivo. Po zadnjih padavinah smo se nevarnosti zimske suše za zdaj izognili. Pravimo, da sneg rastline ščiti in jim omogoči počitek. Trati debela snežna odeja ne bo škodovala, če je ne bomo kakorkoli zbili, in tudi če je tenka, se vzdržimo hoje po njej, da se pod stisnjenim snegom zaradi pomanjkanja zraka ne bi razvila snežna plesen.

Če bi radi sami vzgojili sadike trajnic s sejančki, moramo spoznati lastnosti semena. Pri nekaterih vrstah mora to pred kalitvijo pomrzniti (pri vijolicah, jegličih, preobjedah, plahticah in srčkih), zato ga posejmo že ta mesec (seveda če ni snežne odeje) v zavetni del vrta ali posodo in prekrijmo s tanko plastjo peska. Če bi radi spomladi kalitev pospešili, bomo marca posodo prestavili v toplo gredo. Druge trajnice lahko januarja posejemo v neogrevan rastlinjak. Če prezimujemo okrasne posodovke v prostoru s centralnim ogrevanjem, moramo paziti, da imajo dovolj zračne vlage, vsaj okrog 50 odstotkov. Božični kaktus po cvetenju prenehamo zalivati, v sobi na toplem ga pustimo še toliko časa, da se zemlja malo osuši, nato pa ga odnesemo v hladnejši prostor k počitku in ga ne zalivamo več, dokler ga spomladi ne prenesemo na prosto.
 

Zelenjavni vrt januarja

Če smo si omislili rastlinjak, bomo v njem lahko proti koncu meseca posejali motovilec in prve letne solate, bodisi za direktno vzgojo ali sadike. Konec januarja bomo v korita na toplem že posejali seme jajčevca, ki potrebuje največ časa, da zraste do sadik, štirinajst dni pozneje pa tudi paprike. A nič hudega, če ne bomo med prvimi, saj s prezgodnjo saditvijo na prosto nič ne pridobimo, rastline pa se nam na toplem ne bodo pretegnile.

Če na zelenjavnem vrtu uporabljamo hlevski gnoj ali kompost, pa jeseni še nismo prekopali gredic, bo čas za to takoj, ko bo zemlja odmrznjena in za delo ne bo premokra, saj potrebujeta gnojili vsaj nekaj mesecev, da postanejo hranila in dostopna rastlinam. Marsikdo ima verjetno na zalogi lansko ali še starejše seme vrtnin. Če ga ne želite zavreči, preskusite njegovo kalivost. To naredite tako, da na krožnik položite več plasti mokre papirnate brisače in po njej razporedite 50 ali 100 semen. Ves čas morajo biti v toplem in vlažnem okolju, zato krožnik pokrijte s prozorno plastično vrečko ali s folijo za živila. Dišavnice, korenček in peteršilj lahko kalijo na svetlem, druga semena pa v temi. Večina semen vzkali v sedmih do štirinajstih dneh pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija. Če se še po desetih dneh nič ne dogaja ali vzkali le nekaj semen, pomeni, da je kalivost zelo slaba. Januarja se lahko poučimo tudi o lastnostih sort krompirja, saj bo semenski krompir čez nekaj tednov že v prodaji.