Rez sadnih dreves: Drevo nam skoraj vse oprosti

Spomladi se raje ne lotimo obrezovanja sadnega drevja, ne da bi vedeli, kolikšno končno velikost lahko pričakujemo pri rastlini. Od tega bo namreč odvisna intenzivnost rezi. Dobro moramo razlikovati cvetne od lesno-listnih brstov, da bomo prav predvideli rodnost, in nikoli ne smemo prikrajševati mladih poganjkov, pravi Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Kot že večkrat doslej smo odgovore poiskali prav pri njem, saj ima zadrege vrtičkarjev v malem prstu. Vsakoletnih prikazov rezi na Brdu se namreč udeleži več sto ljubiteljskih sadjarjev – spodbuja jih, naj vprašajo vse, kar jih bega, predvsem pa, naj se ne bojijo vzeti škarij v roke.

Zakaj moramo sadno drevo sploh obrezati? Kakšno bi postalo, če bi mlado le posadili, zanj lepo skrbeli, obliko pa bi prepustili naravi?

Če mladega drevesa ne oblikujemo z rezjo (obrezovanju v prvih štirih letih pravimo gojitvena rez), nam bo raslo proti vrhu, neoskrbovana krošnja se bo v spodnjem delu slabše obrasla, poganjki bodo preveč navpični in se bodo lomili pod težo pridelka, kaj šele snega. V naslednjih letih pa bomo imeli na drevesu gost »grm«, pridelek bo slabši, prostora, ki smo mu ga namenili, ne bomo izkoristili. Lomljenje poganjkov bo večni problem. Poleg tega pri obrezovanju veje tudi upogibamo, kar povzroči, da drevo prej vstopi v rodnost.

Kdaj je pravi čas za rez? Vrtičkarji včasih vidijo profesionalne sadjarje, ki sadno drevje režete tako rekoč sredi zime.

Začetek moramo zastaviti po posameznih sadnih vrstah, seveda pa tudi po tem, koliko dreves imamo. V večjem nasadu smo zimsko rez prisiljeni ob primernem vremenu začeti takoj po obiranju ali po novem letu. Na domačem vrtu, kjer imamo nekaj dreves, pa je najbolje, da režemo šele, ko se narava prebudi, ko se sneg stali in je delo prijetno. Drevo je takrat že v soku, kar pomeni, da se hrana že pretaka po njem. Z rezjo tako dosežemo bolj umirjeno rast, ker s tem veliko hrane dobesedno zavržemo. Ob prezgodnji rezi pa je rast pozneje bolj izrazita. Rez si porazdelimo tako, da v začetku marca začnemo z breskvijo – ker bo kmalu odganjala, nadaljujemo z jablano, hruško, slivo, v suhem vremenu in tik pred brstenjem pa obrežemo še marelico. Pri češnji, breskvi in marelici je priporočljivo, da rez razdelimo na dva dela. Najprej z obrezovanjem po obiranju presvetlimo notranjost krošnje. Takrat režemo predvsem navpične poganjke; sicer pa lahko kratke navzgor rastoče šibe po hrbtu veje odstranjujemo (mandamo) že med rastjo, da gre hrana v stranske poganjke. Drugi del je zimska rez (tak je strokovni izraz, režemo pa večinoma spomladi), s katero naredimo osnovno želeno obliko. Takrat tudi upogibamo, zažagujemo, obročkamo in podobno.

Ali je za katero od najbolj uveljavljenih sadnih vrst, ki jih srečujemo na domačih vrtovih, primernejši kateri drug čas rezi kot spomladanski?

Za marelico naj bi veljalo, da se reže čez leto »na zeleno«, drugače pa je na domačem vrtu tako rekoč pri vseh sadnih vrstah priporočljivo rez razdeliti na dva dela.

Vrtičkarji, ki so v različnih letih dali obrezati svoja sadna drevesa različnim sadjarjem, včasih pravijo, da očitno obstaja več načinov obrezovanja. Ali to drži?

Resda ima vsak sadjar neki svoj koncept, ki je pravilen; predvsem pa ta ni enoleten, temveč tri-, štirileten. Kot sadjar na drevesu namreč vidim, kaj bom odrezal letos, kaj prihodnje leto, kaj bo zraslo to sezono in kaj čez eno leto ... V hecu pa velja, da če eno drevo obrezujejo trije skrbni sadjarji, ostane samo deblo. Nauk šale bi bil, naj isto drevo vedno reže isti človek, ki ve, kaj namerava doseči z rezjo letos in kaj v prihodnjih letih.

Denimo, da imamo z ljubiteljsko vzgojo sadnih dreves veselje, tudi ko je treba opraviti zahtevnejše delo. Česa se moramo naučiti, preden prvič primemo škarje v roke?

Najpomembnejši sta dve stvari, najprej, da vemo, kako hoče drevo zrasti: to je odvisno od sadne vrste, bujnosti sorte in vrste podlage. Podlaga namreč odreja rast oz. velikost drevesa. Vzemimo dva skrajna primera: jablana na šibki podlagi M9 potrebuje 1,5 metra prostora, medtem ko oreh doseže 10 do 12 metrov premera. Druga zakonitost, ki jo stokrat poudarjam, pa je, da enoletnih poganjkov nikoli ne krajšamo. Za vse sadno drevje sta to zapovedi!

Ali je pravilno obrezano sadno drevo vedno »čudne oblike«?

Za vrtičkarjev pogled je čudna oblika lahko »okleščeno« drevo, vendar so vzgoje in vzgojne oblike različne; v intenzivnih sadovnjakih režemo različno, glede na to, kakšna je osvetlitev nasada, kakšni sta zemlja in rast, vpliva pa tudi, ali je rez le ročna ali tudi strojna. Resda so lahko oblike neolistanih obrezanih dreves »čudne«, vendar je to za ljubiteljskega sadjarja tudi izziv – menim namreč, da naj nam bo domači vrt v veselje in zanimivost, ne pa sredstvo za pridobitno dejavnost. Zato si lahko vzgojimo takšno drevo, kot si želimo: ali najpogostejšo in priporočljivo obliko prisekanega stožca, pri kateri so vsi deli krošnje enakomerno osvetljeni, okroglo krošnjo, v obliki dežnika ali ozkih kordonov ... Seveda potrebujemo za to nekaj znanja in si moramo priskrbeti literaturo.

Začetniki so velikokrat zmedeni ob izrazih rodni in nerodni les. Kako ju bomo razlikovali tudi sami?

Najbolje se je udeležiti praktičnih prikazov rezi, kjer bomo v naravi videli razliko med cvetnimi in lesno-listnimi brsti. Rodni les pomeni poganjke, polne cvetnega brstja, na nerodnem lesu pa takšnih brstov ni. Pri jab­lani in hruški je denimo nerodni les tudi tisto, kar je zraslo lani (šibe, dolgi navpični poganjki) – če te poganjke upognemo v vodoraven položaj, se bodo na njih razvili cvetni brsti. Po obliki je lahko rodni les bodisi brstič, rodna pogača, zverižen rodni les z zaključenim cvetnim brstom ter brstič ali šiba z zaključenim cvetnim brstom. Na vrtu, kjer smo večinoma neuki, je pomembno, da režemo čim pozneje, ko po obliki že zanesljivo ločimo cvetne ali listne brste.

Se vse drevesaste sadne vrste obrezujejo enako – obstajajo splošna pravila?

Bistveno je, da drevesa niso preveč obrezana. To je večni problem, ker bi jih radi z leti, ko se vedno teže vzpenjamo po lestvi, znižali. To pri določenih sadnih vrstah in kombinacijah med sorto in podlago ni mogoče. Drugo je že poudarjena zapoved, da ne krajšamo poganjkov. Ko posadimo katerokoli sadno drevo, si zapišimo sorto, podlago in čas sajenja. Potem se moramo pozanimati, koliko prostora potrebuje. Če drevo, ki bi sicer hotelo višje, preveč znižamo, moramo namreč za toliko pustiti krošnji, da se razraste v širino. Vzemimo kivi – ena rastlina potrebuje 25 kvadratnih metrov prostora za normalno rast, da je uravnana z rodnostjo. Pogosta napaka ljudi je, da na tej površini vzgojijo tri rastline in jih potem pretirano obrezujejo. Posledice so prebujna rast, pregosti poganjki, stroški s številom rastlin ...

Kaj naredimo, če drevo slabo raste? Lahko stvar izboljšamo z obrezovanjem?

Če drevo še po dveh, treh letih slabo raste, je bil morda razlog, da smo isto sadno vrsto posadili tja, kjer je že prej rasla enaka (to ni priporočljivo). Če smo ga pravilno porezali in pognojili, pa še vedno slabo raste, lahko poskusimo z ukrepom, ki mu sadjarji pravimo rezanje nazaj. Nadzemni del pri tem zmanjšujemo (skrajšamo vejice, če imajo te že stranske poganjke, jih odvajamo na krajše), zaradi česar se korenine širijo in pridobivajo moč. Odstraniti moramo tudi vse cvetne brste, da ne bodo porabljali hrane. Tretje leto bi drevo praviloma začelo normalno rasti. Če še vedno ni učinka, je bila sadika najverjetneje bolna ali je problem v tleh.

Posadili smo enoletno sadiko jablane na šibki podlagi M 9, a se nam zdi, da so poganjki in vrh v enem letu pretirano zrasli (nekateri več kot 80 cm). Šibo smo marca lani prikrajšali po navodilih. Kaj je lahko narobe in kako ravnamo letos?

Prva stvar je, da režemo šele tik pred cvetenjem, s čimer bomo odstranili presežke hrane (s tem ne škodujemo ne rasti ne rodnosti). Kljub dolžini poganjkov ne krajšamo. Če so stranski pretirano zrasli, celo do metra, preverimo kot izraščanja (biti mora čim bolj odprt), in če so vodoravni, jih preprosto pustimo, da se bodo letos obdali s cvetnim brstjem (oz. naredili cvetni nastavek za prihodnje leto). Vrh prikrajšamo približno 20 cm nad mestom, kjer želimo vzgojiti novo etažo vej, če je to naš namen. To lahko storimo šele sredi maja. Takega drevesa ne dognojujemo, sploh pa ne z dušikom ali bogatim organskim gnojilom. Kljub pretirani rasti priporočam, da vse morebitne cvetove odstranimo. V nobenem primeru pa stranskih vej pozneje, ko bodo iz njih že izrasli stranski poganjki, ne odvajamo na enega izmed teh. Sicer pa tudi pri starejših sadikah velja, da ob pretirani rasti režemo čim pozneje – do cvetenja.

Ali obstaja kak primer, ko se vejice pri sadnem drevju tudi prikrajšujejo? Včasih slišimo, da se to sme pri hruškah.

Ljubiteljskim sadjarjem toplo priporočam, da poganjkov nikoli ne prikrajšujejo (razen voditeljice ali vrha pri vzgojni rezi); drugi primeri, ki jih uporabljamo profesionalni sadjarji, namreč zahtevajo zelo specifično znanje.

Obrezujemo vse sadne vrste, tudi oreh?

Pri odraslih drevesih vseh sadnih vrst je bistveno, da krošnjo razredčimo, da pride svetloba tudi v notranjost, da delno preredčimo presežke cvetnega brstja (s tem pri jablanah, ki so po naravi nagnjene k izmenični rodnosti, dosežemo, da bodo rodile tudi v vmesnih letih). Oreh, enako tudi pravi kostanj, pa čim bolj pustimo pri miru. Če mu le damo dovolj prostora, bo po naravni poti naredil lepo krošnjo, pozorni moramo biti le na dvojne vrhove, ki bi se utegnili pri obtežitvi s snegom odlomiti – pri vzgojni rezi enega od njih v času brstenja izrežemo. Oreh bo nekaj dni solzil, vendar iztekanje soka pri nobeni vrsti ni problem, z njim se rastlina le ščiti.

Opozorim pa naj, da so predvsem pri koščičarjih lanski, torej enoletni, poganjki že rodni, zato pazimo, da jih ne izrežemo preveč.

Ali lahko z napačno rezjo marelice povzročimo, da jo bo kap?

Lahko. Da ji ne bi škodili, je ne smemo nikoli rezati v mokrem in zelo mrzlem vremenu. Za rez se odločimo, ko smo prepričani, da bo vsaj tri dni suho, v nasprot­nem primeru je rana lahko vstopno mesto za bolezni, pri temperaturah pod nič pa lahko pomrzne.

Pri nekaterih ogrodnih vejah 30 let stare češnje se je izkazalo, da so trhle, čeprav iz njih še izraščajo mlajše rodne veje. Smo mar drevo v preteklosti napačno obrezovali?

Da, to je znak, da debele veje nismo pravilno odrezali; včasih naredimo čisto vse prav, pa se propadanju lesa vseeno ne izognemo. Pri rezanju debelejših vej je namreč veliko možnosti, da nam bodo začele trohneti. Drevo moramo zato natančno opazovati, in če začne trohneti, rano osvežimo (zarežemo do zdravega tkiva).

Je zamazovanje odrezanih mest s cepilno smolo nujno?

Ni nujno, bolje se obnese, če rez opravimo v dalj časa suhem vremenu.

Lahko z napačno rezjo naredimo drevesu nepopravljivo škodo?

Z izjemo že omenjene marelice skoraj ne. Drevo nam namreč vse oprosti, nam pa zelo odgovori, če delamo napačno, zlasti z bujno rastjo poganjkov ob pretirani rezi. A to ni nepopravljiva škoda; moramo pa seveda naslednje leto najti odgovor, zakaj je tako.

----------------

Prikaz rezi v sadovnjaku Brdo

V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici prirejajo v soboto, 9. marca, praktični prikaz rezi sadnega drevja. Začel se bo ob 9. uri, potekal pa bo v vsakem vremenu. Za dodatne informacije je mogoče poklicati na telefonski številki 01 723 67 33 ali 031 537 449. V sadovnjak se pride po stari cesti Ljubljana–Celje, iz ljubljanske smeri se naprej od Domžal v vasi Šentvid zavije levo, proti gradu Brdo.

 

KOMENTARJI

Polde Mavec
18. 2. 2016 17:38

Dragi strokovnjaki, priznanj za vaš trud ste najbrž že siti, še moje morda ne bo odveč.. Nasvet, bolje namig, bi bil bolj s pedagoške strani. Ljubiteljski "sadjarji" stvari včasih vidimo malo drugače od strokovnjakov, ki jim je marsikaj samoumevno, kar amaterju sploh ni in potem se pri takih stvareh ne pomudite malo dlje ali pa sploh ne... Kot ljubiteljski fotograf bi snemalcu predlagal, naj bo bolj pozoren na globisko ostrino, saj se večkrat zgodi, da je v kadru nagneteno nepregledno vejevje kar nekaj dreves (zlasti s svetlobo v hrbet) in potem kot gledalec zelo slabo razločiš kaj strokovnjak tisti hip točno dela in pri katerem drevesu.... Večrat kamera bližnjega posnetka ne izostri dovolj hitro, medtem ko predavatelj s škarjami že zdrvi naprej....Za nas amatelje bi bilo tudi zelo uporabno, če bi pogled na drevo, planirano za obrezovanje, najprej na kratko kritično komentirali s pogledom od daleč, kot celoto, saj se bivše napake (kot pri frizerju) bolje vidijo, če za trenutek stopimo nekaj korakov nazaj (in tako med trajanjem obrezovanja še katerikrat). Pa če bi morda s tanko palico (kot v šoli pred tablo) naredili plan obrezovanja z utemeljitvijo, saj, ko je obrezovalcec z obema rokama (in še s telesom) v drevesu, je preglednost večkrat slabša... Poleg tega so "drevesa v postopku" že od prej pravilno obrezana, tako da sproti nič ne izvemo v kakšnem primeru, npr. se nam bodo veje začele goliti, kaj narediti s predolgimi poganjki, ki se že krivijo navzgor ali lezejo v sosednje drevo, krajšati jih pa ne smemo (posebno proti vrhu, da tako nastaja "marela") in še kar nekaj takih drobnjarij.. Komentar ob kakem tipično zašlampanem drevesu in grob predlog za sanacijo tudi ne bi bil odveč...Ampak, kot rečeno. to je potem že razlaga za telebane... Še enkrat hvala za dosedajšnje napore in lep pozdrav...

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE