Žled je značilen predvsem za jugozahodni del Slovenije, posebej Brkine. V minulih desetletjih je bilo tam več žledolomov, najhuje pa je bilo novembra 1980. V gozdovih in sadovnjakih je bil ledeni oklep takrat debel do sedem centimetrov. Lomljenje drevja, pa tudi daljnovodov, je dodatno sprožal veter. Prizadetih je bilo skoraj 13.000 hektarov površin in škodo je nato skoraj pet let odpravljalo 400 delavcev vseh slovenskih gozdnih gospodarstev. Zaradi poškodb so morali posekati okoli 674.000 kubičnih metrov lesne mase.

Novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju, na površini okoli 21.000 hektarov. Poškodovane je bilo 500.000 kubičnih metrov lesne mase.

Žledolom v kombinaciji s snegolomom je konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 poškodoval osem odstotkov površine slovenskih gozdov (približno 87.000 hektarov). Najhuje je bilo na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju. Poškodovane je bilo približno 680.000 kubičnih metrov lesne mase. Žled je lomil pretežno listavce, težak južni sneg pa predvsem mlade iglavce.

Podobno je bilo leto kasneje, v zimi 1996/1997. Žledolom v kombinaciji s snegolomom je takrat poškodoval skoraj 900.000 kubičnih metrov lesne mase na skoraj osmih odstotkih površine gozdov (približno 82.000 hektarjev). Najhuje so bili prizadeti gozdovi v kranjskem gozdnogospodarskem območju, zelo pa tudi na ljubljanskem, kočevskem in novomeškem.

Januarja 2010 je žled največ poškodb povzročil na območju Brkinov, pa tudi na Postojnskem in Brežiškem. Lesno maso dreves, ki jih je bilo treba posekati zaradi poškodb, so ocenili na 850 kubičnih metrov. Na celotnem območju, ki ga je takrat zajel žled, so škodo v gozdovih ocenili na 32.000 evrov.

Sečnja poškodovanih iglavcev do aprila

Strokovnjaki opozarjajo, da bo v žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev treba posekati in odpeljati iz gozda najkasneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev bo lahko potekala dlje časa. Predvsem pri listavcih, ki se jim je zaradi žleda odlomil del krošnje. predstavljajo rane vstopna mesta za glive, ki povzročajo trohnobo in zmanjšujejo vrednost lesa.

In kako ujetost dreves v ledeni oklep vpliva na življenjske procese oz. njihovo fiziologojo? Vprašanje smo zastavili dr. Andreji Sušnik, vodji oddelka za agrometeorologijo na Agenciji republike Slovenije za okolje. Poleg katastrofalnih posledic, ki jih žled povzroča zaradi lomljenja in podiranja dreves, po njenih besedah v času mirovanja rastlin ne vpliva pomembno na življenjske procese v njih; če jih ne prizadene žledolom, bodo tudi večdnevno ujetost v ledeni oklep preživela brez večje škode. To velja tudi za zimzelene rastline z listi. V izredno topli zimi pred sedanjo ujmo so določena drevesa ponekod začela že poganjati, poganjki pa ponavadi predstavljajo mehkejše tkivo – njegova prožnost je lahko pri obtežitvi prednost. Drugače je z ledenim oklepom med rastno dobo. Če žled denimo ovije cvetove, je nevaren le, ko se zunanje temperature spustijo pod ničlo. Dokler je temperatura pod ledom okrog ničle, plodnica ali plodič ne pomrzneta. Podoben naravni pojav izkorišča ukrep oroševanja v sadjarstvu, s katerim cvetoče ali ravno odcvetelo sadno drevje zaščitijo pred nevarnostjo slane in z njo pozebe. Več o postopku lahko preberete v članku Žled in oroševanje pred pozebo.