Ob prazniku vinogradnikov, vinarjev in ljubiteljev vina, ki se veselijo napovedi letnika stoletja, je težko mimo tega, da smo kot vinorodna dežela z izjemnimi vinogradniškimi legami v svetovnem merilu in vinarji, katerih pridelek navdušuje na mednarodnih ocenjevanjih, v protialkoholni gorečnosti vino preprosto ožigosali kakor zlo. Vsako pretiravanje s pitjem alkohola je poimenovano vinjenost, tudi če so alkoholiziranost povzročili žganje in druge alkoholne pijače, in ne vino.

V Vinski družbi Slovenije, kjer že nekaj let s projektom »Ob vinu voda. Vedno« odgovarjajo na pritiske različnih protialkoholnih lobijev in ozaveščajo širšo javnost ter poudarjajo, da vinska ekonomija ni odvisna od nekaj odstotkov tistih, ki pretiravajo pri pitju, ampak od množice tistih, ki pijejo bolj ali manj zmerno, redno, po pameti.

Poraba vina manjša 
tudi pri nas

V državi z več kot 21.500 hektari vinogradov, kot kažejo letalski posnetki, je v registru 28.000 pridelovalcev grozdja uradno registriranih le dobrih 16.000 hektarov. Letos, ko je bilo tudi vreme večini vinogradnikov in vinarjev naklonjeno, je v sodih in cisternah približno 80 milijonov litrov vina. To pomeni, da je letina dokaj povprečna, kar pa še ne pomeni, da s prodajo kakovostno odličnega letnika na zasičenem trgu ne bo težav. Podobno kot drugod v državah EU se poraba vina na prebivalca tudi v Sloveniji zmanjšuje – zdaj v povprečju znaša 45 litrov v enem letu.

Več o letošnji letini in kulturi pitja vina si lahko preberete v torkovem tiskanem Delu ali na www.delo.si.