Oreh

Sadika oreha mora biti dveletna, visoka vsaj meter, z močnimi koreninami in dobro olesenelim nadzemnim delom. Sadimo jo od pozne jeseni do pomladi v veliko, z organskim in mineralnim gnojilom obogateno sadilno jamo na globokih, rodovitnih in odcednih tleh. Drevesu namenimo od 50 do 70 kvadratnih metrov površine. Od hiše naj bo oddaljeno vsaj šest metrov, od roba vrta pa od štiri do pet metrov. V nasadih je razdalja sajenja 10 m x 8 m do 8 m x 6 m, odvisno od sorte, nagiba terena in lastnosti tal. Izbiramo med sortami, ki pozno ozelenijo in ne pozebejo ob spomladanskih slanah.

• Franquette – Sorta je pri nas dobro uveljav­ljena. Ozeleni zadnje dni aprila do začetka maja, tako da uide poznim spomladanskim pozebam. Drevo bujno raste in dobro rodi. Krošnjo oblikujemo v obliki kotla s tremi do štirimi ogrodnimi vejami. Ta sorta je malo občutljiva za orehovo muho in bakterijsko pegavost. Plod je velik, ima svetlo, rahlo brazdasto luščino in izraženo konico. Zelo svetlo jedrce se lepo izlušči. Primerna je za vrtove in nasade po vsej Sloveniji.
• Fernor – Je novejša sorta, ki se v naših pridelovalnih razmerah dobro obnese. Vzbrsti pozno in ni občutljiva na pozne spomladanske pozebe. Rast je srednje bujna, rodnost pa ob dobri oskrbi obilna in zgodnja. Drevo gojimo v obliki vretena z močnim vrhom in dvema do tremi etažami spiralno razvrščenih ogrodnih vej. Sorta je malo občutljiva za bakterijsko pegavost in srednje za orehovo muho. Plod je srednje velik, ovalne oblike in ima svetlo, rahlo brazdasto in tanko luščino. Jedrce je zelo svetlo in se lepo loči od luščine. Sorta je primerna za vrtove in intenzivne sadovnjake v vsej Sloveniji.
• Lara – Ta kakovostna, srednje pozna sorta oreha ozeleni sredi zadnje dekade aprila. Drevo raste bujno, razprostrto, zgodaj zarodi in ob dobri oskrbi obilno rodi. Gojimo ga v obliki vretena z močno sredinsko osjo. Sorta je srednje občutljiva na orehovo muho in bakterijsko pegavost. Plod je velik, atraktiven, okroglasto kopaste oblike, z gladko luščino. Njegova posebnost je v kožici jedrca, ki ob zrelosti ni grenka. Jedrce je nekoliko temnejše in se lepo izlušči. Ta oreh sadimo na vrhove pobočij, vinograd­niške lege ali v vrtove, ki niso izpostavljeni pozebam.

Leska

Vedno posadimo dveletno sadiko, ki naj ima predvsem dobro razvit koreninski sistem, nadzemni del pa naj bo rahlo razvejen in visok vsaj 30 do 40 cm. Sadimo od jeseni do konca zime. Lepo uspeva na humusnih, srednje težkih tleh, v katerih ne sme zastajati voda. Na vrtu se lepo poda v kot, kjer naj bo od meje oddaljena dva do tri metre, zasedla pa bo površino 15–20 m2. V nasadih jo sadimo na razdaljo 6 m x 5 m do 5 m x 4 m, odvisno predvsem od sorte in nagiba terena. Za domačo rabo izberemo kakovostne in rodne sorte s srednje debelimi do debelimi lešniki atraktivnega videza.

• Tonda di Giffoni – S to novejšo sorto imamo pri nas že dobre izkušnje. Raste bujno ter dobro in redno rodi. Cveti in ozeleni zgodaj. Gojimo jo lahko kot grm in tudi v obliki drevesa na nizkem deblu. Je zelo malo občutljiva za lešnikarja in leskovo brstno pršico. Zreli lešniki v glavnem izpadejo iz zelene kupole. Plod je srednje debel, okrogel z izrazito vzdolžno brazdo. Luščina je tanka, lepo rjava z vzdolžnimi svetlejšimi prižami. Jedrce je okroglasto srčasto s srednje kompaktno pokožico, ki se pri praženju popolnoma odlušči. Sorta je primerna tako za vrtove kot intenzivne nasade po vsej Sloveniji.
• Merveille de Bollwiller ali čudež iz Bollwillerja – Je stara sorta, ki se pri nas uveljavlja v novejšem času. Pozno cveti in ima robustno ter bujno rast. Grm oz. drevo sta pokončne oblike in dobro obraščena. Rodnost je srednja do obilna in redna. Sorta je odporna proti brstni pršici in malo občutljiva za lešnikarja. Izpadanje zrelih lešnikov iz zelene ovojnice je srednje do popolno. Plodovi so veliki, atraktivne stožčaste oblike in privlačne rdečkaste do rjave barve maronov. Luščina je nekoliko debelejša. Jedrce je stožčasto s tanko, mestoma odebeljeno kožico, ki lepo odstopi pri praženju. Sorta je primerna za vrtove in nasade, tudi v hladnejših območjih in na ravninskih, bolj izpostavljenih legah.
• Daria – Je novejša sorta. V Sloveniji se počasi uveljavlja od leta 2002, ko je bila po večletnem preizkušanju uvrščena v sadni izbor. Raste srednje bujno, rahlo pokončno. Gojimo jo lahko kot grm ali drevo. Rodi zelo dobro. Je dokaj odporna proti lešnikarju. Cveti in brsti zgodaj. Zreli lešniki vedno izpadejo iz zelene kupole. Plod je srednje velik in popolne okrogle oblike. Luščina je privlačne, svetlo rjavkaste barve. Jedrce je pravilne okrogle oblike, dobro zapolnjuje luščino in ima tanko pokožico, ki pri praženju lepo odstopi. Sorto priporočamo za vrtove in nasade povsod po Sloveniji razen na izrazito hladnejših območjih in v zaprtih dolinah.