Gizmo nima rodovnika, a se do njega vsi vedejo tako, kakor da je vreden bogastva vsega sveta. Ema ne more razumeti, da lahko kdo psa zaradi mešane krvi zavrže ali z njim grdo ravna. »Preprosto si ne predstavljam, kaj se dogaja v glavi takšnih ljudi. Menim, da niti samih sebe nimajo radi in da ne znajo ceniti in razumeti smisla življenja. Saj žival ni kriva, da je na tem svetu! Zakaj ji torej odvzeti življenje in možnost, da dobi topel dom in ljubezen? To je namreč tisto, k čemur težimo vsa bitja in za to tudi obstajamo,« razmišlja Ljubljančanka, ki je bila tudi sama že skrbnica domačih ljubljenčkov. Večinoma so ji družbo delale mačke, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal Piki. »Ponašal se je s čudno lastnostjo oziroma navado. Pred veliko leti, stara sem bila kakšnih sedem let, je vsako jutro iz čistega miru in neke svoje čudne potrebe lizal odejo, ki je pokrivala zofo. Nekaj dni smo ga opazovali, dokler se ni mama odločila odejo oprati. Obrnila jo je na drugo stran, da bi ga malce zmedla, vendar je Piki kljub vsemu našel isti vogal in ga lizal naprej,« pove in doda, da se temu še vedno nasmeje, kadar jo kaj spomni na Pikija.

Zdaj je iz mačjeljubke postala velika pasjeljubka, še posebno odkar se druži z Gizmom. »Vedela sem, da ima Miha psa, nisem pa pričakovala tako lepega in posebnega. Že prvič, ko sem prišla k fantu domov in zagledala ljubko dlakavo bitje, se je med nama vzpostavila naklonjenost. Pustil se je božati, hodil je za menoj in z vsakim dnem sva postajala bolj navezana drug na drugega.« Kosmatinec se je že kot mladiček navadil lepega vedenja. Sogovornica nasploh poudari, da še nikjer ni videla in spoznala tako prilagodljivega in pametnega psa, kot je Gizmo. »Zna veliko luštnih stvari. Dati tačko, se usesti, lepo in prefinjeno vzeti poslastico iz roke, spustiti se po toboganu, zna pokazati zobe, dati poljubček in podobno.« Poleg bistrosti ga krasijo še druge pozitivne značilnosti, kot so dobrosrčnost, skromnost, ni preveč požrešen in ne mara konfliktov z drugimi psi. Kadar sreča kakšnega besnega samca ali razdraženo psičko, se pokaže njegova zrelost. Odzove se flegmatično, saj ga prav nič ne spravi iz tira. Goste, ki pridejo k hiši, vedno sprejme z mahajočim repom. »Ni napadalen, rad se stisne v tuje naročje in se prepusti božanju. Je pa res, da tako kot vsak pes tudi on začuti, koliko je pri kom zaželen, in se zna prilagoditi.«

Dolgodlaki kuža je bolj navdušen nad zimo kot poletjem. Nižje temperature mu bolj ustrezajo, saj se mu ni treba ves čas skrivati v senci. »Vendar ni toliko pomemben čas v letu, temveč to, da gre lahko ven, ne glede na mesec, in se prepusti raziskovanju,« pojasni Ema. Vsak dan potrebuje vsaj dva polurna sprehoda. »Glede na to, da fant živi v bloku, ga ne moreva kar pustiti zunaj brez nadzora. Včasih ga odpeljemo k fantovim staršem, kjer se pred hišo podi po vse dneve in z njima tudi uživa v neokrnjeni dolenjski naravi.« Kljub temu da je že v jeseni svojega življenja, se kuža lahko pohvali z odlično kondicijo, saj brez težav teče, hodi po stopnicah ter ob tem ohranja pozitivno energijo in živahnost. Sogovornica razloži, da zanj ni težko skrbeti, ker pri hrani ni izbirčen in poje vse, kar mu dajo v skledo. Obseden je s korenčkom, ki je zanj najboljša poslastica, njegova druga izbira pa je mlečni riž. Nekaj več dela imajo z vzdrževanjem njegove lepote. Ker je dolgodlak, ga morajo česati vsak dan, da se izognejo vozlom v kožuhu. »Kopamo ga dvakrat na mesec, redno pa hodi tudi k pasjemu frizerju,« z nasmehom pove temnolaska, ki si trenutno poleg Gizma ne želi nobene živali. »Vsaka žival, ni pomembno, ali je pes, mačka, hrček ali ptič, potrebuje ljubezen, da se počuti varno in ljubljeno. Dati jim moramo dom, zaupanje, pa nas ne bodo nikoli razočarale. Živali nas veliko naučijo, ob njih si med drugim gradimo občutek pripadnosti in odgovornosti,« ob koncu pogovora poudari miss universe 2011.