Stanovanj za neprofitno najemnino je v Sloveniji občutno premalo. Po podatkih občinskih stanovanjskih skladov lahko na razpisih stanovanje z nižjo oziroma subvencionirano najemnino v povprečju dobi le 10 do 20 odstotkov prosilcev. Zavrnjeni lahko poskusijo znova, vendar občine razpise za prosta neprofitna stanovanja objavijo le enkrat na leto ali še redkeje. Načrtov za gradnjo ali nakup dodatnih tako rekoč ni, saj so sredstva občin oziroma njihovih skladov zelo omejena.

Finančno šibkejši, še posebno pa socialno ogroženi sloji prebivalstva imajo zelo malo možnosti, da si uredijo streho nad glavo. Pozitiven odgovor na prošnjo za najem neprofitnega stanovanja je pogosto njihova edina rešitev. Toda teh stanovanj je veliko premalo, očitno pa jih tudi v prihodnje ne gre pričakovati bistveno več. Ali lahko na tem področju ukrepa država in zagotovi več stanovanj za neprofitni najem? Ena od možnosti, ki jo že nekaj časa premlevajo v kabinetih gospodarskega, finančnega in okoljskega ministrstva, je ustanovitev novega nepremičninskega sklada, ki bi posegel na nepremičninski trg. Oblikovali naj bi politiko, po kateri bi sklad odkupoval presežke tržnih stanovanj, novogradenj, ki jih investitorji že leta ne morejo prodati. Vendar pri tem ni jasno, ali bi bil namen novega sklada le reševati nasedle investicije in s tem investitorje ter banke upnice ali je cilj povečanje stanovanjskega fonda tako potrebnih neprofitnih oziroma socialnih stanovanj. Kako se bodo odločili in kakšne učinke bo imela njihova odločitev, bomo videli, za zdaj razmere ostajajo podobne kot v preteklih letih, približno 90 odstotkov morebitnih upravičencev do cenejših najemnih stanovanj pa lahko le upa na ugodne rešitve na prihodnjih razpisih.

Prednost za mlade družine in družine z več otroki

Vse občine oziroma njihovi stanovanjski skladi oddajajo neprofitna stanovanja z razpisi, ki upoštevajo merila stanovanjskega zakona, pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter zakona o socialnem varstvu. Višina najemnine se določi po uredbi o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Kdo je upravičen do neprofitnega stanovanja, je odvisno od niza dejavnikov – več kot 20 jih je –, med njimi pa sogovorniki kot prednostne navajajo dohodkovni kriterij, premoženje prosilca, površinske normative, udeležbo na prejšnjih razpisih in tudi možnost lastne udeležbe. Prosilec ne sme biti najemnik neprofitnega stanovanja ali lastnik oziroma solastnik stanovanja ali drugega premoženja, ki presega 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. Osnovna pogoja, ki ju morajo izpolnjevati prosilci, pa sta državljanstvo RS in stalno prebivališče na območju občine. Tisti, ki ustrezajo navedenim merilom, pridobivajo točke glede na svoj obstoječi stanovanjski status, utesnjenost in število mladoletnih otrok. Med dejavniki, ki prinašajo dodatne točke, so še status mlade družine, družina z večjim številom otrok, invalidnost, žrtve nasilja v družini, izobrazba, leta bivanja v občini.

Ljubljana: brez stanovanj 88 odstotkov prosilcev

Največji občinski stanovanjski sklad v državi, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, upravlja 3306 neprofitnih stanovanj, v skupnem fondu, v katerega spadajo še bivalne enote, oskrbovana, službena in tržna stanovanja, pa jih je 3761. Od tega je 755 stanovanj v lasti mestne občine, preostala so last sklada. Kakor je povedala direktorica sklada Jožka Hegler, so skoraj vsa, razen nekaj stanovanj v Celovških dvorih, zasedena in oddana v najem za nedoločen čas, 50 enot pa prenavljajo. Višina neprofitne najemnine v Ljubljani je različna in odvisna od več dejavnikov. Za povprečno 55 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje denimo znaša 3,27 evra na kvadratni meter.

Zadnji razpis za oddajo novih 450 stanovanj je bil objavljen decembra lani in se je končal zadnjega januarja letos. Nanj se je, kakor pravi Heglerjeva, prijavilo rekordnih 3983 prosilcev, kar je precej več, kot je bilo prijav na razpis pred tem. Pred vrati razpoložljivih stanovanj bo tako ostalo več kot 88 odstotkov prosilcev. Prijave še pregledujejo, prednostna seznama upravičencev bodo objavili jeseni. Večina stanovanj bo v novi soseski Polje II, njeno dokončanje je po besedah Heglerjeve prednostna naloga sklada. Nekaj stanovanj iz zadnjega razpisa bo na Vrhniki, del pa na drugih lokacijah v Ljubljani.

Načrti za naprej temeljijo na stanovanjskem programu MOL, ki pa še ni potrjen. V teh dneh ga bo najprej obravnaval nadzorni svet ljubljanskega občinskega sklada in marca še mestni svet MOL. Edina možnost, da prosilci s stalnim prebivališčem v MOL pridejo do neprofitnega stanovanja, je za zdaj uspeh na razpisu, je še povedala sogovornica in dodala, da bo naslednji verjetno objavljen šele konec leta 2012. Možnost je sicer tudi, da oblikujejo ponudbo javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da stanovanje skupaj kupita sklad in zasebni kupec, vendar sklad za zdaj nima potrebnih finančnih sredstev, je pojasnila Heglerjeva.

Celje: v prihodnje več manjših stanovanj

Podobne so razmere v Mestni občini Celje, ki je za upravljanje, gospodarjenje in trgovanje z nepremičninami ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo Nepremičnine Celje. Ta ima v lasti skupaj 2178 stanovanj, od tega 2096 neprofitnih, druga so službena, oskrbovana in tržna stanovanja. Vsa neprofitna so oddana, zadnji razpis za 38 stanovanj so objavili lani, nanj pa se je prijavilo 427 prosilcev. »V razmerah, ki vladajo na trgu nepremičnin, je zelo težko kar koli načrtovati. Nimamo nacionalnega stanovanjskega programa, Stanovanjski sklad RS po našem mnenju ne omogoča primernega soreševanja problematike na lokalni ravni, cenovna politika ni znana, kako se bodo razpletale zadeve na gradbenem področju, se v glavnem ne ve, ali bo nanj posegla država, in če bo, kako bo to storila, prav tako ni znano. Neznank je preveč,« na vprašanje, kakšni so načrti družbe za zagotovitev večjega števila neprofitnih stanovanj, odgovarja direktorica Danica Doberšek in dodala: »Obstaja možnost nakupa stanovanj v novogradnjah na javnih dražbah, če bo cena primerna. Načrtujemo tudi gradnjo 21 novih neprofitnih stanovanj.«

Čeprav je v Celju struktura prosilcev glede na število družinskih članov, ki so se na razpise prijavili v zadnjih štirih letih, precej stalna, opažajo, da iz leta v leto narašča število samskih, ki želijo neprofitno stanovanje. Danica Doberšek poudarja, da bodo to morali upoštevati pri načrtovanju novih gradenj in pridobivanju starejših stanovanj. Zagotoviti bo treba več manjših enot, in sicer naj bi bila v prihodnje kar polovica na novo zgrajenih stanovanj eno- in enoinpolsobnih, četrtina dvosobnih in četrtina trisobnih. Novi razpis bodo predvidoma objavili marca ali aprila letos, domnevajo pa, da bo na voljo novih 40 stanovanj. Neprofitne najemnine se zelo razlikujejo, še pove sogovornica, tako da na primer v mestnem jedru v slabše vzdrževanem stanovanju znaša 1,56 evra na kvadratni meter, v novem bloku pa 3,57 evra na kvadratni meter.

Kranj: nov razpis šele čez leto ali dve

S pomanjkanjem se ubadajo tudi v Mestni občini Kranj, kjer upravljajo le 392 neprofitnih stanovanj. To je fond, ki zadošča za približno 20 odstotkov potreb, pravi Mendi Kokot, predstavnica za odnose z javnostjo v kabinetu kranjskega župana. Več upravičencem so lahko zagotovili neprofitna stanovanja le leta 2007, ko so poleg 60 lastnih meščanom Kranja oddali še 89 neprofitnih stanovanj v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom. Povprečna cena najema kvadratnega metra neprofitnega stanovanja v Kranju je od tri do štiri evre. Razmere se v kratkem ne bodo spremenile, saj letos ne načrtujejo gradnje novih ali nakupa starih stanovanj, ker v proračunu za to ni predvidenih sredstev. Zadnji razpis so objavili marca lani, na novega pa bodo morali prosilci počakati še vsaj eno ali celo dve leti, pravi Kokotova. Tudi to, koliko stanovanj bi lahko zagotovili v prihodnjih dveh letih, ni znano.

Maribor: najemnik lahko staro stanovanje tudi odkupi

V Mestni občini Maribor (MOM) je po predzadnjem razpisu leta 2009 neprofitno stanovanje dobilo nekaj več kot 11 odstotkov prosilcev. V čakalno vrsto za 58 stanovanj se jih je takrat postavilo kar 499. V občini prav zdaj poteka razpis za 50 stanovanj, na katerega sta se prijavila 502 prosilca, naslednji bo predvidoma objavljen letos jeseni, pove Miha Glavič iz Javnega medobčinskega sklada Maribor, ki ima oziroma upravlja 2558 stanovanj v lasti sklada in MOM. Večina jih je oddanih, nekaj pa jih prenavljajo oziroma so še v postopku denacionalizacije. Povprečna cena najema kvadratnega metra neprofitnega stanovanja je 3,28 evra. Načrti sklada so v primerjavi z drugimi prej omenjenimi občinami precej smeli. Kakor pravi Glavič, bi radi letos najprej kupili približno deset novih stanovanj, v prihodnjih letih pa načrtujejo gradnjo in nakup kar 700 stanovanj na različnih lokacijah. Kako dolgoročni so ti načrti, bo odvisno predvsem od finančnih možnosti in možnosti sofinanciranja projektov, še doda.

Za Maribor je značilno še to, da neprofitna stanovanja tudi prodajajo. Večinoma gre za starejša, ki bi jih bilo treba obnoviti, a sklad zanje presodi, da bi bila obnova neracionalna. Prazna prodajo na javni dražbi, če že imajo najemnika in ta izrazi željo po nakupu, pa ima v postopku zbiranja javnih ponudb predkupno pravico, še razloži Glavič.

Novo mesto: prosilcev za neprofitna stanovanja je vsako leto več

»Dejstvo je, da se seznam prosilcev za neprofitna stanovanja daljša, kar je posledica trenutnih družbenih razmer, vedno več pa je tudi prosilcev, ki iščejo stanovanja zaradi neurejenih oziroma nevzdržnih družinskih razmer,« položaj na tem področju pojasni Vera Ocvirk, vodja službe za premoženjske zadeve v Mestni občini Novo mesto. Leta 2007, ko so objavili zadnji razpis, je bilo v občini evidentiranih 100 prosilcev, zdaj menijo, da jih je od 150 do 170. Točnega podatka nimajo, saj so nekateri od prijavljenih prosilcev v zadnjih letih medtem rešili svoje stanovanjsko vprašanje, obstajajo pa tudi občani, ki se iz različnih razlogov še niso vpisali v evidenco upravičencev oziroma čakajočih, pojasni Ocvirkova. Občina je lastnica le 27 neprofitnih stanovanj, z letošnjim razpisom pa naj bi kupili še tri in pripravili nov razpis za njihovo oddajo. Razmere niso spodbudne, saj z razpoložljivim fondom ne dosegajo niti že tako razmeroma nizkega povprečja drugih občin. Tudi v Novem mestu lahko občani, ki izpolnjujejo pogoje, do neprofitnega stanovanja praviloma pridejo le tako, da so izbrani na razpisu. V res izjemnih okoliščinah jim ga, če je seveda na voljo, dodeli župan, pogodbo pa sklenejo le za določen čas, še pravi Ocvirkova.